Preslano ni zdravo

PRESLANO NI ZDRAVO

Imeli smo fešto, tako s preveč jedače in pijače. Pa sta soseda poleg mene še izdatno solila že sicer preslano hrano. „Preslano ni zdravo." sem ju opozorila. „To ve vsak!" sta rekla, „A je takó dobro." Res je, sol sodi med ojačevalce okusov, a mora imeti svoje meje.

 Nutricionistka MARIJA MERLJAK

Sol je v zgodovini pomenila bogastvo. Z njo so stari Grki in Rimljani svoje vojščake delno plačevali tudi s soljo. Še v novem veku je ponekod veljala za trdno menjalno sredstvo, zato so skladišča soli po srednjeevropskih mestih varovali kot zakladnice. Zaradi soli so se vnemale vojne med mesti in plemiškimi državicami. Naši Krpani so sol kontrabantali z morja v notranjost monarhije in dodatno služili, ker niso plačevali davka dunajski kroni. V besednjaku moje mame se je pojavljala v svarilnem stavku: "Samo, da bo za sol!" V moji generaciji se je neupravičeno pojavil še en problem s soljo: starši so bili prepričani, da imamo premalo soli v glavi. In tako prepričanje se širi še v generacije za nami ...

Pogosto pretiravanje
Danes je sol poceni in nihče je ne bi menjal za zlato. Niti solinarji, ki tarnajo, da se s soljo ne da preživeti, podobno kot tisti, ki je imajo največ v glavi. Lahko bi rekli, da je sol najbolj devalvirala med uporabnimi plačilnimi sredstvi in dobrinami. Vsem je na dosegu roke in veliko je takih, ki jo nepremišljeno stresajo v vse, kar se znajde na krožniku. Presoljenost prebivalstva je dejstvo, ki je porušilo razmerje med natrijem in kalijem v telesu in sprožilo številne bolezni.

Večino soli zaužijemo s predelanimi industrijskimi živili. Sol je cenen konzervans in z industrijsko predelano hrano je dobimo do desetkrat toliko, kolikor bi je potrebovali za življenje. Pa sploh še nismo stresli dodatnega zrnca v juho! Prava katastrofa za zdravje pa je, če si tudi juho ali omako pripravljamo iz modernih kock in juh v prahu.

Natrijev klorid
Sol seveda ni samo natrij, marveč je natrijev klorid. No, natrij iz soli v telesu veže vodo in jo prenaša v celice. Zato tudi brez soli ne moremo preživeti. V celicah natrija in klora ne sme biti veliko, marveč kar 40 krat več kalija. Natrijevi in klorovi ioni iz soli so predvsem zunaj celic. Natrij, klor in kalij so elektroliti in vedno delujejo v parih. Tako sta pozitivno nabiti molekuli natrija in kalija povezani z negativno nabito molekulo, na primer klora. Telesne celice iztiskajo natrij in vsrkavajo kalij in s tem vzdržujejo električni naboj celic. Razmerje med vodo zunaj in znotraj celic uravnava natrijeva-kalijeva beljakovinska črpalka v polprepustnem fosfolipidnem dvosloju celic. Med zapletenim kemičnim procesom se fosfolipidne membrane izmenično odpirajo in zapirajo, tako da izmenično črpajo ali iztiskajo natrijeve in kalijeve ione v celice in izven njih v medceličnino. Črpalka dobro deluje, če zagotavlja ravnovesje med natrijem in kalijem in s tem ustrezno razmerje med vodo v celicah in zunaj njih.

Natrij gospodari z vodo v telesu. Po eni strani skrbi, da se telo ne izsuši, po drugi, da vode zunaj celic ni preveč. Natrijevi ioni tudi skrbijo, da voda v telesu ni niti preveč bazična niti preveč kisla. Pri tem sodelujeta še kalij in klor. Skupaj vzdržujejo razporeditev tekočine in pH, pospešujejo prenos živčnih impulzov ter krčenje in sproščanje mišic.

Sol je danes zlahka dosegljiva, veliko bolj kot kalij. Pračlovek je imel na voljo več kalija kot natrija, saj je kalij dobil v rastlinski hrani in sadežih. V njih je tudi danes veliko kalija, vendar je vnos natrija prek soli v predelanih živilih prekomeren, kar posledično poruši razmerje s kalijem; to vodi v težave z visokim krvnim tlakom in srcem. Večina ljudi zaužije vsaj dvakrat več natrija kot kalija. Kdor uživa predvsem visoko predelano hrano, pa še znatno več.

Bolje več kalija kot natrija
Najboljše razmerje bi bilo 5 krat več kalija; tega ni težko doseči, če uživamo veliko sadja in zelenjave. Kalij najlažje dobimo, če uživamo banane, pomaranče, lubenice, krompir, jabolka, sveže šampinjone, kumare, paradižnik in koruzo. Banane imajo kar 440 krat več kalija kot natrija, pomaranče 260 krat, krompir 110 krat, jabolka pa 90 krat. Neslano meso, ribe in sveže mleko imajo trikrat toliko kalija kot natrija, vendar pa imajo nasprotno suhe salame, šunke in slanina do 7 krat toliko natrija kot kalija, še slabše pa je razmerje pri sirih; pri nekaterih je celo do 10 krat več natrija. Vsekakor velja, da se je dobro izogibati konzerviranim živilom v soli ali s soljo.

Kako vemo, da smo pretiravali s soljo?
Znamenja, da smo zaužili preveč soli so: povečana žeja, izsušene sluznice, nihanje telesne mase zaradi kopičenja vode v telesu, mišična šibkost in utrujenost. Prav tako lahko čutimo nemir, omotičnost, zaspanost, zaznamo povečan srčni utrip in visok krvni tlak. V tkivih pa se nabira voda v obliki podkožnih edemov. Prevelik vnos soli v telo povzroča žejo, zato gostilničarji brž ponudijo slane palčke, arašide in podobno, hkrati tudi hrano pretirano solijo. Zaradi slanih jedi bomo več spili, pijača pa jim prinaša večji dobiček. Naša denarnica bo po taki gostilni bolj suha, mi pa na tehtnici za kilogram težji. Seveda se nismo zredili, marveč je za toliko v nas več zastale vode. Zdaj nastopijo ponujevalci hitrih diet, ki obljubljajo nekaj kilogramov manj na tehtnici že v tednu dni. In diete zares delujejo, a na račun vode, ki jo bomo izgubili ob hrani z veliko kalija (paradižnik, sadje in zelenjava, bananina dieta). Ko pa začnemo jesti enako kot pred dieto, se spet zredimo!

Postopno zmanjševanje
Prav bi bilo, da bi postopno zmanjševali vnos soli, kjer to lahko storimo. V mesecu dni lahko zmanjšamo soljenje mesa, jajc, zelenjave in druge hrane do te mere, da nam bo hrana okusna, čeprav manj slana. Pri kuhi je dobro uporabiti več zelišč: drobnjak, peteršilj, koprc, baziliko, meto, timijan, pehtran in žajbelj, ingver, majaron in čebulo. Izboljšali bomo okus in hkrati zreducirali vnos soli.

Vendar to ne pomeni, da moramo sol popolnoma izločiti, saj bi tako spet porušili razmerje med natrijem in kalijem, kar bi nas spet privedlo v zdravstvene težave. Zlasti pri presni prehrani se kmalu pojavi pomanjkanje soli; to povzroči upad energije in umskih sposobnosti. Torej: ob vsaki salami, siru in predelanih živilih hkrati zaužijmo več sadja in zelenjave bogate s kalijem!

Različne soli
Na trgovskih policah je več vrst soli, največ je prečiščene industrijske soli kot skoraj čist natrijev klorid. Najboljša pa je sol iz čiste morske vode, ki ima v sledovih še veliko drugih ''mikroelementov'' in mineralov, med njimi joda. Največ teh sledov je v solnem cvetu. Če je le mogoče, kupujmo grobo sol, ki jo sami zmeljemo, stremo ali zdrobimo v mešalniku. Trenutno je v modi himalajska kamena sol. Toda ta skoraj nima joda in ni dodatno jodirana, zato bi lahko pri dolgotrajni uporabi izključno te soli zaznali pomanjkanje joda in neljube posledice za ščitnico. Torej, najboljša je kar domača sol iz solin, ki jo vsi najbolje poznamo.

Trgovci ponujajo tudi zeliščno sol, ki je mešanica na podlagi natrijeve soli (NaCl). Vendar je ne smemo zamenjati za dietno sol na podlagi kalija (KCl). Nekateri jo predlagajo za uravnoteženje natrijevi soli (po dr. A Voglu). A te soli ne bi smeli preprosto zamenjati za navadno morsko kuhinjsko sol.

Če odmislimo tisto sol, ki ji pripisujejo čudežno moč in energijo, je domača morska sol tudi zdravilo in pomoč pri pretiranem znojenju ob ekstremnih športih, ob driski in bruhanju. Najhitreje si pomagamo s slanimi napitki, palčkami in pecivom.

Pomnimo: solimo, a z zrncem soli!