Protislovnost prehranskih kombinacij

V prehranski znanosti je veliko teorij o ustreznem načinu prehranjevanja, ki pa si pogosto med seboj nasprotujejo. Ni nujno, da imajo zagovorniki enih teorij prav, drugi pa se motijo. Morda je vzrok za protislovne napotke znotraj našega organizma. Narava, tako biolog Richard Dawkins, ne zmore nobenega bitja povsem prilagoditi na okolje, torej tudi ne na povsem naravno hrano. Tako je za nekatere fiziološke procese primerna določena hrana, za druge pa povsem druga, ki lahko celo izključuje uživanje prve. Poglejmo, kako se to odraža pri nekaterih prehranskih kombinacijah.

dr. Iztok Ostan 

Ločevalna dieta
Pri ločevalni dieti lahko uživamo beljakovinsko bogata skupaj z zelenjavo, ogljikove hidrate tudi z njo, vendar ne skupaj z beljakovinsko bogato hrano.
Tak način prehrane naj bi olajšal proces prebave. Za dobro prebavo beljakovin je namreč potrebno kislo (pH nižji od 7), za prebavo ogljikovih hidratov pa je ugodnejše rahlo alkalično okolje.
Praktično to pomeni, da bi v istem obroku ne smeli imeti mesa z živili kot so krompir, riž, kruh ali testenine. Meso naj bi kombinirali z zelenjavo. V takem obroku seveda ne bi smelo biti niti sladice. Kruh s sirom ali salamo bi tudi morali črtati z jedilnika. Odpovedati bi se torej bilo treba prehranskim navadam, ki so zakoreninjene v naši prehranski tradiciji.
Ogljikovi hidrati so večinoma lahko prebavljivi, problem je prebava beljakovin, ki traja do 7 ur. Celo pri ustreznem kombiniranju so za njihovo prebavo potrebne vsaj 3 ure. A težavna in počasna prebava je le en od problemov presnove beljakovin. 

Tradicionalne prehranske kombinacije
Ko se beljakovine v prebavi razgradijo na aminokisline, preidejo skozi steno tankega črevesa v kri, po njej pa do celic. Žal je izkoristek posameznih vrst beljakovin na celični ravni nizek, saj ne presega 48%. Večina se torej predela v toksične odpadke, ki zelo obremenjujejo jetra in ledvice. To je največja težava pri presnovi beljakovin.
Problem nastaja zato, ker razmerje osmih esencialnih aminokislin, ki jih moramo pridobiti s hrano, ni v nobeni beljakovinski hrani optimalno za naše celice. V presnovi prej ali slej ene od njih zmanjka in takrat telo vse preostale aminokisline pretvori v odpadke.


Izkušnje so pokazale, da se beljakovinsko bolje prehranimo, če posameznim beljakovinskim živilom dodamo živila, ki imajo več tistih esencialnih aminokislin, ki jih v določeni beljakovinski hrani primanjkuje. Tako so se skozi stoletja oblikovale kombinacije živil, ki jih imenujem »tradicionalne«. Podpira jih tudi uradna prehranska doktrina. Gre za krompir in jajca (npr. krompirjeve cmoke), koruzo in mleko (npr. polento z mlekom ali sirom), stročnice in meso (npr. »pasulj«), žitarice s stročnicami, mesom in zelenjavo (npr. ričet).
Biološka vrednost tako kombiniranih beljakovinskih živil je višja kot vrednost posameznih živil, vendar je tudi pri pravilnem kombiniranju beljakovinskih živil izkoristek aminokislin daleč od željenih 100%.

Tretja pot

Že sredi preteklega stoletja so znanstveniki začeli iskati boljšo rešitev problema presnove beljakovin. Potrebno je bilo odgovoriti predvsem na vprašanje, katera je za naše celice optimalna kombinacija aminokislin (OKA). Odkrili so jo leta 1998. Zagotavlja kar 99-odstotni celični izkoristek. Poleg tega aminokisline tipa OKA rešujejo tudi problem počasne prebave beljakovin, saj preidejo v kri v vsega 23 minutah od užitja. Celovitejšo informacijo o odkritju OKA sem podal v knjigi Beljakovine za življenje in smrt.


Dopolnila tipa OKA nam lahko pomagajo, da lažje presnovimo običajna živila. Dovolj je užiti 3 do 5 g optimalne kombinacije aminokislin na dan, da telesu olajšamo ustvarjanje prebavnih encimov in tako bomo lažje prebavljali običajno hrano. Z njimi se hitro okrepijo organi izločanja, kar olajša izločanje presnovkov običajne hrane. Regeneracija z njimi je zato hitra, kar je pomembno za ostarele, oslabele, športnike, rekreativce, otroke, ki zastajajo v rasti in druge.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

24.01.2022

Podprite svoj imunski sistem, da vas ne položi v posteljo

Akutne okužbe dihal (prehladna obolenja in gripa) se sicer pojavljajo preko celega leta.…
16.12.2021

Rdečica – odsev naših čustev

Vsi se kdaj znajdemo v situaciji, ko nam je na primer nerodno. Četudi se svojo zadrego…
16.12.2021

Vonj po praznikih je zdravilen

Decembrske praznike že od nekdaj povezujemo tudi s prijetnimi vonjavami. V preteklosti so…
02.12.2021

Hujšajte z veseljem in bodite srečni

Vsak celovit proces hujšanja mora potekati brez prisile in mučnega priganjanja, ki se…
30.11.2021

Ko se nečesa ne rešimo, covid-19

#skupajzmoremo Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz…