10 načinov kako ustaviti stres


Način kako se spopadate s stresom pomembno vpliva na vaše počutje. Vpliva celo na vaš krvni pritisk, krvni sladkor in preostalo telo. Ponujamo 10 strategij za umirjanje in ustavitev stresa.


1. Žvečite žvečilni gumi
Naslednjič ko boste na robu z živci posezite po čigumiju. Študije so pokazale, da žvečenje čigumija zmanjšuje stres in anksioznost. Nekateri raziskovalci so mnenja, da ritem žvečenja izboljša dotok krvi v možgane, drugi pa menijo, da vonj in okus čigumija pomagata pri sprostitvi.
2. Pojdite na svež zrak
Preživljanje časa zunaj, četudi blizu doma, je povezano z boljšim počutjem. Ko ste v naravnem okolju in ste aktivni, se vaše telo prebudi. Tudi par minutk na svežem zraku dvigne razpoloženje.
3. Nasmejte se
Naslednjič, ko vam bo nekdo rekel da ohranite nasmeh na obrazu, čeprav ste znotraj tesnobni, ne zavijajte z očmi. V trenutkih napetosti je dobro ohraniti nasmeh na obrazu, saj nasmeh zmanjšuje odzive vašega telesa na stres. Ta učinek je prisoten tudi, če se znotraj ne počutite veselo. Smejanje tudi prispeva k hitrejšemu umirjanju srca po stresni situaciji.
4. Povohajte sivko
Določeni vonji, recimo sivka, delujejo pomirjujoče na telo. Nedavna študija je pokazala, da so medicinske sestre, ki so si pripele majhne ampulice sivkinega olja občutile manj stresa, kot tiste ki tega niso naredile
5. Poslušajte glasbo
Se približujete stresni situaciji? Glasba je odlično pomirjevalo. V študiji so raziskovalci odkrili, da so ljudje, ki so poslušali posnetek cerkvene glasbe pred stresnim dejanjem (npr. računanje na glas ali javni govor), imeli nižjo raven stresnega hormona, kot tisti, ki so poslušali valovanje vode. Menda deluje izjemno pomirjujoče delo Gregoria Allegrija z imenom Miserere.
6. Reprogramirajte dihanje
Občutek umirjenosti je samo en dih stran. Osredotočanje na dihanje pomaga umiriti odziv telesa na pritisk ali strah in preusmeri pozornost stran od negativnih misli. To naredite tako, da se udobno nemstite. Počasi vdihnite skozi nos in pustite da se razširita vaš prsni koš in celotni predel trebuha. Počasi izdihnte in si v mislih ponavljajte besedo ali frazo, ki vam je ljuba. Največ učinka boste dosegli, če boste vajo izvajali vsaj 10 minut.
7. Bodite prijazni do sebe
V naših glavah stalno teče tok misli in včasih to kar si mislimo ni preveč prijazno. Pomembno je ostati pozitiven in se s seboj pogovarjati na razumevajoč način, saj vam bo to pomagalo pri umirjanju in obvladovanju situacije. S seboj se pogovarjajte na tak način kot bi se pogovarjali s prijateljem v stiski, torej na nežen in spodbuden način. Primer pozitivnih misli je ''Vse bo v redu'' ali ''Ugotovila bom kako rešiti to zagato''.
8. Odpišite stran vaš stres
Zapisovanje misli lahko služi kot odličen čustveni ventil. Ko prelijete misli na papir boste lažje oblikovali načrt kako stvari rešiti. Ni pomembno ali vam je ljubši papir ali zapisovanje na računalnik. Pomembno je le, da ste odkriti glede svojih čustev.
9. Povejte prijatelju
Ko se počutite preobremenjeno, poiščite družbo prijatelja ali ljubljene osebe. Imate prijatelja, ki ga pestijo podobne skrbi kot vas? Še boljši razlog, da se mu zaupate. Oba se bosta počutila manj sama.
10. Gibajte se
Ko se spotite, se izboljša počutje, zbistrijo se misli in odpočijete si od tega kar vas spravlja v stres. To je lahko spehod ali pa intenzivna vadba v telovadnici. Ko končate, se boste počutili bolje.


Vir: Medex

 

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

12.12.2019

Resnična junaka, ki se nista predala in sta spisala odmevni življenjski zgodbi

Čeprav sta obsojena na življenje v invalidskem vozičku, sta dokazala, da ne priznavata…
Default Image
09.12.2019

Zavarujte se pred zimo

Jesen in zima sta odličen čas, da okrepimo obrambne sposobnosti svojega organizma. Z…
09.12.2019

Prazniki brez slabe vesti

V veselem decembru se številnim pregreham skoraj ni mogoče izogniti. Zabave do jutranjih…
09.12.2019

Zdrave in trdne kosti

Ste vedeli, da ima odrasel človek okoli 208 kosti? Naš skelet ima pomembno vlogo, saj…
09.12.2019

MOTNJE DIHANJA V SPANJU

Samo smrčanje ni nič nenavadnega. Od 30-40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni…