Redna prehrana s petimi obroki ne vodi v debelost

Miha Anžur

Priporočila za zdravo prehrano sladkorni bolnikov narekujejo zmernost v količini in raznolikost v izboru živil in sestavi jedi. Le na ta način se lahko doseže in vzdržuje optimalna normoglikemija, ki je od 4 do 7 μmol/l v krvi.

»Sodobne prehranske smernice sladkornim bolnikom ne prepovedujejo več cele vrste živil, temveč jim s skrbnim načrtovanjem obrokov in uporabo metode štetja ogljikovih hidratov omogočajo boljšo in lažjo kontrolo krvnega sladkorja,« pravi Andreja Širca Čampa iz podjetja Nutriticon prehransko svetovanje.

Nekoč je bilo drugače
»Včasih, ko so bile mešanice insulina drugačne, je bilo v prehrani sladkornega bolnika prepovedano uživati banane, grozdje, lubenice, melone, češnje, marelice in breskve. Večinoma so uživali le kisle sorte jabolk. Danes temu ni več tako,« pojasnjuje sogovornica. Včasih so se izogibali tudi testeninam, predvsem domačim, ker so povzročale prehiter dvig glukoze, saj so se med kuhanjem povečini razkuhale, odsvetovana pa sta bila tudi polenta in zdrob.

Poskrbite, da ne pride do hipoglikemije
Prehrana bolnika s sladkorno boleznijo mora biti urejena. Celodnevno prehrano zato sestavljajo redni obroki, ki so enakomerno časovno porazdeljeni, da presnova ni naenkrat preveč obremenjena. Andreja Širca Čampa: »Zaradi čim boljše urejenosti sladkorne bolezni obrokov ne izpuščamo, saj to lahko vodi v prenajedanje, posledično pa v naraščanje telesne teže in debelost.« Dodaja, da je vsaj ena malica obvezna. »Dopoldanska, če je kosilo bolj pozno oziroma popoldanska malico, če imamo kosilo že ob 12. uri. Malice so premostitveni obroki, ki preprečujejo hipoglikemije. Zato so nujne, a naj ne bodo premočne. Za premostitveno malico je dovolj majhen lonček navadnega jogurta in manjši sadež. Idealna premostitvena malica je sveže sadje in štiri do pet orehovih jedrc. Orehi imajo veliko kakovostne maščobe in bodo upočasnili prehitro naraščanje sladkorja v krvi. Če uživamo samo sadje, pride prav do tega - glukoza v krvi hitro naraste in pred naslednjim obrokom imamo lahko hipoglikemijo oziroma drastičen padec sladkorja v krvi,« pojasnjuje strokovnjakinja.

Prehrana, ki pravzaprav ni dieta
Prehrana sladkornega bolnika ni težka dieta, je preprosto zdrava uravnotežena prehrana, ki bi jo moral imeti vsak med nami. Zato ni ovir, da se diabetikova družina ne bi mogla prehranjevati enako. »Redni obroki niso priporočljivi le za sladkornega bolnika, enako primerni in pametna izbira so za zdravega. Tudi izbor živil in pijače ni okrnjen, le ekstremno sladka živila in prevelike količine alkohola so za sladkornega bolnika lahko nevarne. Enako pa so nevarne tudi za zdravega posameznika,« svetuje sogovornica. Če se cela družina začne prehranjevati kot sladkorni bolnik, je bolniku lažje - še posebno, če gre za otroka -, hkrati pa vsi člani varujejo svoje zdravje. »V prehranski svetovalnici celo poudarjamo, kako pomembna je prilagoditev cele družine. Pri otrocih naj pravila glede sladkarij veljajo za vse, ne le za otroka, ki ima diabetes, za njegovega zdravega brata ali sestro pa ne. Kar zamislite si kako težko bo otroku, če mu sestra pred očmi pleše s sladoledom v roki. S takšnim načinom je velika verjetnost, da bo otrok pojedel sladoled na skrivaj,« je prepričana Andreja Širca Čampa.

Posvetujte se z diabetologom
Največ informacij sladkorni bolnik dobi v svoji diabetološki ambulanti pri svojem diabetologu in medicinski sestri edukatorki. Nanjo se lahko obrne tudi od doma. Kakovostne informacije glede prehrane lahko dobi tudi pri svojem društvu diabetikov in pri Zvezi diabetikov Slovenije. »Pri nas, v Prehranski svetovalnici Nutriticon, pa nudimo individualno prehransko svetovanje sladkornim bolnikom tipa 1 in 2, s sodelovanjem bolnikovega osebnega diabetologa pripravljamo individualne prehranske načrte, izdelamo jedilnike in vodimo šolo štetja ogljikovih hidratov. Organiziramo tudi seminarje in kuharske delavnice,« pravi Andreja Širca Čampa.

Delavnice so pogosto individualne
Delavnice za štetje ogljikovih hidratov so povečini individualne, udeleži se jih posameznik s sladkorno boleznijo in velikokrat njegovi najbljižji, ki mu pripravljajo hrano. »Pri otrocih pa seveda starši in predstavniki šole ali vrtca. Le na individualnih delavnicah se lahko posvetimo posamezniku in njegovim prehranjevalnim navadam in mu na njemu domačih primerih pokažemo njabolj preprost način štetja ogljikovih hidratov, ki mu bo zagotavljal dobro urejenost sladkorne bolezni,« pojasnjuje sogovornica.

Pomen rednih obrokov
Veliko odraslih sladkornih bolnikov, še mnogo več pa odraščajočih mladostnikov mladostnic s sladkorno boleznijo, se vsak dan sooča s strahom, da se bodo zredili, ker jim zdrav način prehranjevanja in edini pravilni za njih, narekuje štiri do pet rednih obrokov. »Da se bomo redili samo zato, ker bomo jedli redno, ne drži!« poudarja strokovnjakinja in dodaja, da z rednimi dnevnimi obroki vzpostavimo v organizmu ravnovesje, ne preobremenimo organizma in mu ne damo povoda, da bi del zaužitih hrani nemudoma uskladiščil, kot se to zgodi, če jemo samo enkrat ali dvakrat na dan. Sčasoma z rednimi obroki ob obroku manj pojemo, smo bolj zadovoljni, lažje opravljamo vsakodnevne obveznosti in nismo pod nenehnim stresom, da se bomo od grižljaja zredili. »Redni obroki so tudi edina garancija, da bomo dosegli želeno telesno težo in jo znali tudi obdržati,« je pogovor zaključila Andreja Širca Čampa.

NASVET: Kaj naj si sladkorni bolnik postreže?
Obstaja zelo enostaven način kako s primerno izbiro živil zagotovimo v vsakem obroku pravilno razmerje med posameznimi hranili. S posebnim načinom odmerjanja živil si v vsakem glavnem obroku zagotovimo uravnotežen in pester obrok, ki organizmu zagotavlja ne le dovolj energije, temveč tudi dovolj vseh hranilnih in zaščitnih snovi. Hkrati pa nas bo tak obrok ob pravilni pokritosti z inzulinom varoval pred hipoglikemijo.
Ko sedemo za mizo k obroku, si na praznem krožniku zamislimo meje, do katerih bomo naložili posamezno vrsto živila.
1. Na polovici krožnika naložimo zelenjavo: brokoli, cvetača, kumare, bučke, špinača, blitva, zelje v vseh variacijah, repa, solata, paradižnik, paprika, korenje ... Pazimo, da zelenjave ne razkuhamo. Še najbolje je, če več uživamo surove. Zelenjava ne sodi na krožnik le za kosilo, privoščimo si jo tudi za zajtrk in večerjo.
2. Naslednjo četrtino krožnika zapolnimo s kakovostnimi beljakovinskimi živili. Izbiramo lahko med perutnino brez kože, morskimi ribami (tuna, skuša, losos ali pa čisto običajne sardelice, le ocvrtih vam ne priporočam) in pustim mesom (govedino, teletino, zajcem, ovčetino). Seveda lahko namesto mesa pojemo tudi jajce (ne več kot tri na teden), nemasten sir ali skuto.
3. Na preostalo četrtino krožnika pa naložimo škrobno živilo, ki ima nizek glikemični indeks (GI). Nizek GI imajo škrobna živila, ki so bogata z prehransko vlaknino in so tudi pravilno termično obdelana. Izbiramo med polnozrnatimi testeninami, kuhanimi »al dente«, neoluščenim rižem, kuhanim le v dvojni količini vode ali različnimi polnovrednimi kašami (ajdova, pirina, ovsena, ječmenova). Seveda lahko občasno naložimo na to četrtino krožnika tudi krompir (najboljši je kuhan v olupku) ali pa polento (boljša je tista, ki jo moramo kuhati vsaj pol ure, kot pa instant). Krompir in polenta imata namreč visok glikemični indeks, ker ne vsebujeta prehranske vlaknine. Naj opozorim, da so stročnice (grah, stročji fižol, fižol, leča, soja) živila, ki sodijo na ta del krožnika in ne med zelenjavo! Ob krožnik obvezno postavimo kozarec vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja in kos sadja za poobedek. Seveda si namesto sadja lahko privoščimo rebro temne čokolade s 70 odstotki kakava (nizek GI), ali kepico sladoleda in manj sladko pecivo. Vendar ne »grešimo« prepogosto!

Pri sladkorni bolezni se da veliko narediti s pravilnim načinom prehranjevanja, vseeno pa so tudi mali »grehi« kdaj pa kdaj dovoljeni.

Andreja Širca Čampa iz podjetja Nutriticon prehransko svetovanje: »Prehrana sladkornega bolnika ni težka dieta, je preprosto zdrava uravnotežena prehrana, ki bi jo moral imeti vsak.«

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

18.10.2019

Visoka smrtnost zaradi raka želodca

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na…
17.10.2019

Svetovni dan osteoporoze

Danes, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze – skeletne bolezni, s katero se…
16.10.2019

Nosečke na potovanju

Zagotovo se boste v 9 mesečni nosečnosti vsaj enkrat odpravili na kakšno potovanje. In le…
14.10.2019

KAJ JE ZOBNI VSADEK?

Zobni vsadek ali implantat je nadomestek zobne korenine, večinoma izdelan iz telesu…
14.10.2019

Nepredvideni stroški pri zdravniku

Nepredvideni stroški pri zdravnikuNe glede na naša leta, nas lahko doletita bolezen ali…