Vse o antioksidantih


Vsi smo že slišali za besedo »antioksidanti«. Na televiziji, v revijah, na internetu, tudi znance smo slišali govoriti o njih itd. Vsem se nam tako ali drugače sanja, kaj naj bi to bilo in kje jih lahko najdemo, pa vendarle je to zelo zapletena in obširna tema za pogovor oziroma za pojasnjevanje vsega. Kakorkoli, vseeno bom poskušal približati to »anti« besedo, da jo bomo vsi vsaj malce bolj razumeli.
JASMIN ZORKO, Facebook stran Zdravi in fit.
Kaj sploh so antioksidanti in kaj delajo?
Da bi sploh razumeli kaj in kako antioksidanti delajo, moramo najprej preiti na molekularni/atomski nivo in malce v (nekomu neprijetne) kemijske vode. Atomi so sestavljeni iz jedra, v katerem se nahajajo protoni in nevtroni ter iz elektronov, ki krožijo okoli jedra. Protoni so pozitivno nabiti delci, nevtroni so nevtralni, elektroni pa so negativno nabiti delci. Ko se dva (ali več) atoma združita, nastane molekula. Človeško telo je sestavljeno iz snovi, kot so beljakovine, maščobe in DNK, kar so v bistvu samo večje molekule oziroma milijoni atomov, ki so povezani skupaj. Ljudje in drugi organizmi ohranjamo svojo strukturo in funkcijo s kemijskimi reakcijami, ki so potrebne za naše življenje oziroma ohranjanje našega življenja. Z drugo besedo te reakcije imenujemo metabolizem. V teh reakcijah, ki potekajo ves čas našega življenja, se manjše molekule povezujejo v večje, ter večje molekule razpadajo na manjše, preprostejše. Da bi molekula bila in ostala stabilna, mora imeti točno določeno število elektronov. Če molekula izgubi elektron, ko to ne bi smela, se lahko le-ta spremeni v prosti radikal. Prosti radikali so nestabilne in električno nabite molekule v celicah, ki lahko reagirajo z drugimi molekulami (npr. našo DNK) in jih poškodujejo. In tukaj pridemo do antioksidantov. Torej, če molekula izgubi elektron in iz nje nastane prosti radikal, na pomoč priskoči antioksidantivna molekula, ki »posodi« radikalu svoj elektron in ga tako nevtralizira. Tako prosti radikal ni več reaktiven in ne more poškodovati drugih molekul.

Pomembni so tako antioksidanti kot tudi prosti radikali
Prosti radikali se ves čas ustvarjajo in brez prisotnosti antioksidantov bi naše telo kaj kmalu uničili. Vendar ne smemo pozabiti, da imajo prosti radikali tudi pomembne funkcije, ki so bistvenega pomena za naše življenje; na primer naše imunske celice uporabijo proste radikale da pobijejo bakterije, ki nas skušajo okužiti. In kot velja za veliko večino stvari v našem telesu, pomembno je pravilno ravnovesje med enimi in drugimi. Na eni strani potrebujemo določeno količino prostih radikalov, na drugi strani pa potrebujemo določeno količino antioksidantov, ki se bodo »borili« z njimi. Če se to ravnovesje poruši, nastane problem. Ko imamo v telesu več prostih radikalov, kot pa antioksidantov, to pripelje do stanja, ki ga imenujemo oksidativni stres. Med oksidativnim stresom prosti radikali »napadajo« naše molekule in jih poškodujejo, kar lahko privede tudi do celične smrti.

Znano je, da naš življenjski slog in določeni stresni dejavniki spodbujajo nastajanje prostih radikalov in tako vodijo v oksidativni stres. To so: onesnažen zrak, kajenje oziroma cigaretni dim, alkohol, toksini, visok krvni sladkor, visok vnos polinenasičenih maščobnih kislin (linolna kislina, t.i. omega 6), sevanje vključno s sončnim sevanjem oziroma prekomernim sončenjem, raznorazne infekcije virusov, bakterij in gliv, premalo kisika v telesu, preveč kisika v telesu, zelo intenzivna vadba, povečan vnos antioksidantov (predvsem vitamina C in E), nezadosten vnos antioksidantov itd. Kot lahko vidimo, vzroki so lahko povezani z okoljem kjer živimo, s samim načinom življenja ter z našo prehrano. Kot sem že zgoraj omenil, pomembno je pravilno ravnovesje, tudi preveč antioksidantov spodbuja nastajanje prostih radikalov. Če oksidativni stres traja dlje časa, lahko vodi do povečanega tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni ter do nastanka določenih vrst raka in prehitrega staranja.

Antioksidanti so življenjsko pomembni
Antioksidanti so bistvenega pomena za preživetje vseh živih bitij, ne samo za ljudi. Človeško telo samo tvori antioksidante, npr. glutation in melatonin. Rastline in živali (ter tudi ostala bitja) tvorijo svoje obrambne mehanizme, ki jim pomagajo v boju s prostimi radikali. Tako najdemo antioksidante skorajda povsod, v vsaki hrani rastlinskega in živalskega izvora. In to je zelo pomembno za nas, saj je naše življenje odvisno od vnosa določenih antioksidantov, npr. vitamina C in vitamina E. Priporoča se raznolika prehrana oziroma raznoliko sadje in zelenjava, saj bomo le tako zaužili različne antioksidante oziroma tudi ostala mikrohranila. Tudi meso in ribe vsebujejo antioksidante, največja zakladnica med rastlinsko hrano pa je jagodičevje, predvsem borovnice. Antioksidante najdemo tudi v zelenem čaju, kakavu, temni čokoladi in kavi. Nekatere študije so celo dokazale, da je v zahodnem svetu največji vir antioksidantov prav kava - predvsem zato, ker se čedalje manj uživata sadje in zelenjava. Antioksidanti podaljšajo tudi rok trajanja določenih živil ter njihov izgled, zato se uporabljajo kot dodatek oziroma konzervans k (predelani) hrani, največkrat se uporabi vitamin C oziroma z drugo besedo askorbinska kislina.

Delitev antioksidantov
Poznamo ogromno različnih antioksidantov, največkrat pa jih delimo na vodotopne in tiste, ki so topni v maščobah. Vodotopni antioksidanti opravljajo delo predvsem v tekočini v celicah in izven celic, medtem ko maščobotopni antioksidanti delujejo na celične membrane.
Vitamin C je najpomembnejši vodotopen antioksidant in ga je potrebno vnesti s hrano, saj ga naše telo ne more proizvajati samo. Zgolj za zanimivost, živali ga lahko proizvajajo same.
Vitamin E je najpomembnejši maščobotopen antioksidant, ki ščiti membrane naših celic pred oksidativnimi poškodbami.
Flavonoidi je skupno ime za veliko število različnih antioksidantov, ki jih najdemo v rastlinski hrani in imajo ogromno različnih zdravilnih učinkov na naše telo.
Prav tako poznamo snovi, ki imajo podobno delovanje kot antioksidanti, na primer kurkuminoidi v kurkumi in fenoli in druge snovi v olivnem olju, ki imajo tudi močno protivnetno delovanje.

Najpomembnejši antioksidanti v hrani in njihovi viri

vitamin A, C in E (različno obarvana sadje in zelenjava)
koencim Q10 (proizvaja telo)
selen (brazilski oreščki, telečja jetra ter ostala drobovina)
mangan (pravi čaj, orehi, špinača)
jod (morska hrana, alge, sol)
melatonin (proizvaja telo)
astaksantin (raki, losos)
beta-karoten (korenček, buče in ostala rumenkasta sadje in zelenjava)
lutein (špinača, rdeča paprika, kivi)
likopen (paradižnik, lubenice)
zeaksantin (koruzna zrna)
klorogena kislina (kava, borovnice, paradižnik)
elagična kislina (maline, jagode)
galna kislina (čajni listi, hrastovo lubje)
rožmarinska kislina (rožmarin, origano, žajbelj, majaron)
salicilna kislina (v večini zelenjave, sadja in zelišč, največ v lubju vrbe)
Skratka, uživajte raznoliko hrano tako živalskega kot rastlinskega izvora, saj boste le tako dobili kar se da največ raznolikih antioksidantov ter še drugih pomembnih snovi, ki delujejo sinergično med sabo. Mati narava je poskrbela za vse snovi, ki jih potrebujemo. Izkoristimo to.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

18.10.2019

Visoka smrtnost zaradi raka želodca

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na…
17.10.2019

Svetovni dan osteoporoze

Danes, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze – skeletne bolezni, s katero se…
16.10.2019

Nosečke na potovanju

Zagotovo se boste v 9 mesečni nosečnosti vsaj enkrat odpravili na kakšno potovanje. In le…
14.10.2019

KAJ JE ZOBNI VSADEK?

Zobni vsadek ali implantat je nadomestek zobne korenine, večinoma izdelan iz telesu…
14.10.2019

Nepredvideni stroški pri zdravniku

Nepredvideni stroški pri zdravnikuNe glede na naša leta, nas lahko doletita bolezen ali…