Prebavna cev – naši drugi možgani


Ste pogosto pod stresom, napeti, živčni, je vaše počutje slabo? Mogoče je za to kriv vaš želodec oziroma prebavna cev ...
Jasmin Zorko, Facebook: Zdravi in fit
Želodec oz. celotna prebavna cev so naši »drugi možgani«. Prebavna cev ni le mesto, kjer se prebavlja in razgrajuje hrana, ampak je center celotnega telesa in s tem narekuje, kakšen bo naš odziv na stresne situacije. »Drugi možgani« potekajo od ust, preko celotne prebavne poti, do zadnjične odprtine. Z drugo besedo ga imenujemo tudi enterični živčni sistem, sestavlja pa ga 100 milijonov celic, kar je tisočkrat več kot jih lahko najdemo v možganih. No, ti »prebavni možgani« si lahko tudi zapomnijo stvari, razmišljajo in imajo celo sposobnost učenja. Ker nimajo možnosti kognitivnih misli, se odzovejo na naše občutke in čute, instinkte in tudi na vibracije, ki jih dobimo od drugih ljudi. Strokovnjaki s celega sveta vsak dan odkrivajo nove povezave med »drugimi možgani« in tistimi pravimi ter kako nas »spodnji» zelo dobro ščitijo pred nevarnostmi. Še več, celo več kot 90 % vseh informacij poteka iz »spodnjih« do zgornjih možganov, zato se poskusite več zanašajti na to, kar vam pravi občutek.
V prebavilih imamo približno 3,5 – 4 kg prijaznih bakterij oziroma t.i. probiotikov - to je več celic, kot jih imamo na svoji koži. Njihova naloga je razgradnja hrane oziroma tvorba energije za prebavno cev, prav tako pa izdelujejo nekatere B vitamine, pomagajo pri prebavi in skrbijo za naše čustvene odzive oz. na njih vplivajo. Če za te bakterije ne skrbimo dovolj dobro, se njihovo število zmanjša, kar lahko precej vpliva na naše zdravje. Na število med drugimi vplivajo sladkor, stres, antibiotiki in steroidna zdravila.
Kaj so probiotiki?
Že samo ime nam pove pro-bio, za življenje. Probiotiki delujejo v prebavnem traktu oz. v črevesju. Črevesje je evolucijsko najstarejši organ in hkrati najpomembnejši, saj se v njem nahaja kar 60 % celic imunskega sistema. Če hočemo biti zdravi, moramo imeti zdravo črevesje. Pomembno je, da odvajamo blato vsak dan, enkrat ali večkrat (tu so nam v veliko pomoč vlaknine ki jih dobimo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih živilih ipd.). Črevesje mora pravilno delovati, zato ga moramo tudi pravilno hraniti, in sicer tako, da uživamo veliko vlaknin, pomagamo pa si tudi s probiotiki, za katere se vsak dan odkriva nove, blagodejne učinke na naše telo. Koristni učinki probiotikov: zmanjšujejo rast patogenih bakterij, kot na primer E. coli ali Clostridium difficile; preprečujejo driske, povzročene z rotavirusum ali salmonelo; preprečujejo potovalne driske in driske povzročene z antibiotiki; – preprečujejo razraščanje glive Candida albicans; zmanjšajo serumski nivo holesterola; preprečujejo raka na črevesju; zmanjšujejo težave pri sindromu preobčutljivega črevesja; zmanjšujejo vnetne črevesne bolezni (Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis); zmanjšujejo vaginalne infekcije; stimulirajo imunski sistem; povečajo produkcija vitaminov; vplivajo na zaprtost in izboljšajo odvajanje blata: povečajo absorbcijo mineralov ...
Katere probiotike poznamo? Kislo zelje in repo! Po možnosti domače, saj tiste lončke, ki jih kupimo v trgovinah, nimajo neke znatne probiotične aktivnosti. Raje posezite po domačem jogurtu, kefirju in mleku ter ostalih izdelkih iz njega. Tudi vložena in fermentirana zelenjava je vir probiotikov, na primer kisle kumarice. Pri izbiri dodatkov pa pazite pri vrstah probiotikov (sevi probiotikov imajo namreč zelo različne lastnosti ter prednosti in slabosti) in pri njihovem številu ter prehodu skozi želodec.
Porušeno ravnovesje
Porušeno ravnovesje probiotikov in ostale neskladnosti v našem črevesju lahko ustvarijo neravnovesje tudi v našem centralnem živčnem sistemu. Nedavne študije so pokazale, da lahko različni probiotični sevi povzročijo tesnobo oz. anksioznost in dejansko zmanjšajo odziv nekaterih stresnih hormonov. Ker lahko probiotiki regulirajo naš imunski sistem, lahko tudi zmanjšajo simptome razdražljivega črevesja (IBS), razna vnetja (npr. vnetja kože, sklepov), pomagajo pa tudi pri okrevanju od t.i. izgorelosti. Številne študije so pokazale, da psihični stres zavira rast koristnih bakterij. Nove študije so pokazale, da citokini (nekakšni prenašalci informacij vnetnega imunskega sistema), ki se sproščajo iz stene prebavne cevi ob stresu, zmotijo delovanje možganov oz. njihovo nevrokemijo in tako povzročijo, da so nekateri ljudje bolj dovzetni na depresijo, tesnobo in anksioznost.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

21.03.2020

Kožni rak

Poznamo več vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo po izgledu, hitrosti rasti,…
16.03.2020

Dober spanec za boljše rezultate

V marcu, natančneje 16. v mesecu, obeležujemo svetovni dan spanja. Kako zelo je pomemben…
16.03.2020

Qapla – specializirana krema za suho kožo

Kot farmacevtki pozivava k redni uporabi razkužila in ustreznemu čiščenju rok. Razkužilo…
15.03.2020

Hormoni in hujšanje

Ženske danes v želji, da bi shujšale poskušamo različne diete, ki so bolj ali manj…
14.03.2020

Krepitev imunskega sistema

Nižje temperature ter posledično manj gibanja na svežem zraku, so eden izmed dejavnikov,…