STAROSTNA IZGUBA SLUHA

 

Izgubljanje sluha večinoma poteka počasi, nič ne boli, oseba pa se počasi navaja na vse šibkejše zvoke, dokler to ne postane ovira pri komunikaciji.

Diana Batista, dr. aud.
Oseba s starostno izgubo sluha ima sprva težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičjega petja, ženski in otroški glasovi). Kasneje sledi slabo razumevanje glasov po televiziji, vse težje je slediti branju z ustnic ... Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma. Zmanjšane zaznave zvokov se osebe zavejo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri komunikaciji, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. Težje je razumevanje v hrupnem okolju, počasnejša je obdelava zvočne informacije in pomanjkljiva lokacija zvoka v prostoru. Vse to lahko slaboslišno osebo počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo ter iskanje krivde v zunanjem okolju.

Staranje je naraven proces

Na slabše razumevanje dodatno vpliva tudi poslabšanje vida, ki pogosto spremlja starostni proces, zato ima oseba težave z branjem z ustnic. Starostne izgube sluha ni mogoče zdraviti, ker je poškodba trajna (pojava staranja pač ni mogoče ustaviti). V veliki večini je uporaba slušnih aparatov edina rešitev, seveda pa je pri tem zelo pomembna motivacija slaboslišnega. Zavračanje uporabe slušnega aparata dolgoročno negativno vpliva na izboljšanje razumevanja oziroma na uspešnost rehabilitacije.

Želja po izboljšanju kakovosti življenja

Izgubljanje sluha se pojavlja postopoma in ne boli, zato ga posameznik redko sam prepozna. Sčasoma vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, nadaljuje se s slabim razumevanjem dialoga v hrupnem okolju, z izogibanjem družabnih stikov, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno.
V rehabilitacijo slaboslišne osebe moramo pritegniti tudi njeno družino. Člani naj bi v dialogu s slaboslišnim govorili počasi in razločno. Družina je pomembna tudi zaradi pomoči, ki jo lahko nudi slaboslišnemu. Začetek nošenja slušnega aparata je včasih travmatičen prav zaradi novosti, ki jih oseba v teh letih težje sprejema.

Kaj storiti v primeru poslabšanja sluha?

Pomembno je, da se slaboslišna oseba sprva posvetuje s svojim zdravnikom, ki jo bo praviloma napotil k otorinolaringologu. Po ustrezni diagnozi naglušnosti bo ta svetoval rehabilitacijo s slušnimi aparati, da se izboljša razumevanje.

Tehnologija slušnih aparatov zadnja leta nenehno izboljšuje obdelavo zvoka, tudi zunanji videz je vse bolj estetski. Izbira je velika tako po kakovosti kot po obliki. Tu pa se postavlja vprašanje: kako izbrati primeren slušni aparat?

Obravnava je zelo individualna: kar pomeni, da ni vsak slušni aparat primeren za vsakogar. Akustik pri izbiri slušnega aparata upošteva vse informacije, ki jih dobi od specialista, vključno z avdiogramom. Slaboslišni osebi prikaže in svetuje najprimernejše slušne aparate, pri čemer upošteva tudi finančne zmožnosti. Akustik mora nekako predvideti tudi bodoče težave in poslabšanja, ki spremljajo starostni proces. To je sicer težko storiti, s pravimi nasveti pa se pri nameravani uporabi slušnega aparata izognemo marsikateri nevšečnosti, zato je zelo pomembno, da slaboslišna oseba povsem zaupa slušnemu akustiku.

Foto: V primeru težav s sluhom se svetuje čimprejšnje ukrepanje

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

06.12.2019

Jutro je, vi pa že utrujeni

V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno…
05.12.2019

Zadostna hidracija je ključna za dobro zdravje

Kar tri četrtine ljudi je nenehno dehidriranih. Zaradi oslabljene zaznave žeje,…
03.12.2019

Bioterme Mala Nedelja

Sredi neokrnjene narave, ki je zanimiva in privlačna skozi vse leto, vas v svoj objem…
07.11.2019

V iskanju prave diagnoze ...

Grosupeljčan Rok Ljubič je bil povsem običajen najstnik. Poln energije in življenja je…
07.11.2019

Ležišče, ki prinaša zdravje in udobje

Poznate orgonite? Energijo, s katero je mogoče doseči tisto, kar v hitrem tempu življenja…