STAROSTNA IZGUBA SLUHA

 

Izgubljanje sluha večinoma poteka počasi, nič ne boli, oseba pa se počasi navaja na vse šibkejše zvoke, dokler to ne postane ovira pri komunikaciji.

Diana Batista, dr. aud.
Oseba s starostno izgubo sluha ima sprva težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičjega petja, ženski in otroški glasovi). Kasneje sledi slabo razumevanje glasov po televiziji, vse težje je slediti branju z ustnic ... Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma. Zmanjšane zaznave zvokov se osebe zavejo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri komunikaciji, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. Težje je razumevanje v hrupnem okolju, počasnejša je obdelava zvočne informacije in pomanjkljiva lokacija zvoka v prostoru. Vse to lahko slaboslišno osebo počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo ter iskanje krivde v zunanjem okolju.

Staranje je naraven proces

Na slabše razumevanje dodatno vpliva tudi poslabšanje vida, ki pogosto spremlja starostni proces, zato ima oseba težave z branjem z ustnic. Starostne izgube sluha ni mogoče zdraviti, ker je poškodba trajna (pojava staranja pač ni mogoče ustaviti). V veliki večini je uporaba slušnih aparatov edina rešitev, seveda pa je pri tem zelo pomembna motivacija slaboslišnega. Zavračanje uporabe slušnega aparata dolgoročno negativno vpliva na izboljšanje razumevanja oziroma na uspešnost rehabilitacije.

Želja po izboljšanju kakovosti življenja

Izgubljanje sluha se pojavlja postopoma in ne boli, zato ga posameznik redko sam prepozna. Sčasoma vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, nadaljuje se s slabim razumevanjem dialoga v hrupnem okolju, z izogibanjem družabnih stikov, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno.
V rehabilitacijo slaboslišne osebe moramo pritegniti tudi njeno družino. Člani naj bi v dialogu s slaboslišnim govorili počasi in razločno. Družina je pomembna tudi zaradi pomoči, ki jo lahko nudi slaboslišnemu. Začetek nošenja slušnega aparata je včasih travmatičen prav zaradi novosti, ki jih oseba v teh letih težje sprejema.

Kaj storiti v primeru poslabšanja sluha?

Pomembno je, da se slaboslišna oseba sprva posvetuje s svojim zdravnikom, ki jo bo praviloma napotil k otorinolaringologu. Po ustrezni diagnozi naglušnosti bo ta svetoval rehabilitacijo s slušnimi aparati, da se izboljša razumevanje.

Tehnologija slušnih aparatov zadnja leta nenehno izboljšuje obdelavo zvoka, tudi zunanji videz je vse bolj estetski. Izbira je velika tako po kakovosti kot po obliki. Tu pa se postavlja vprašanje: kako izbrati primeren slušni aparat?

Obravnava je zelo individualna: kar pomeni, da ni vsak slušni aparat primeren za vsakogar. Akustik pri izbiri slušnega aparata upošteva vse informacije, ki jih dobi od specialista, vključno z avdiogramom. Slaboslišni osebi prikaže in svetuje najprimernejše slušne aparate, pri čemer upošteva tudi finančne zmožnosti. Akustik mora nekako predvideti tudi bodoče težave in poslabšanja, ki spremljajo starostni proces. To je sicer težko storiti, s pravimi nasveti pa se pri nameravani uporabi slušnega aparata izognemo marsikateri nevšečnosti, zato je zelo pomembno, da slaboslišna oseba povsem zaupa slušnemu akustiku.

Foto: V primeru težav s sluhom se svetuje čimprejšnje ukrepanje

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

21.07.2020

Vpliv naravne volne na zdravje

Izdelki iz naravne ovčje volne. Volnena posteljnina, volnena ležišča, volnena preja,…
17.07.2020

Brati ali ne brati?

To skorajda retorično vprašanje si zastavljamo ljudje vseh generacij. Otroci velikokrat…
15.07.2020

Žilna kirurgija

Odstranjevanje krčnih žil Spomladi in poleti sonce že tako močno sije, da ljudje kažemo…
06.07.2020

Ognjič. Cvet, ki nikoli ne gre iz mode

Ognjič ali meseček sodi v družino nebinovk (Asteraceae), njegovo znanstveno dvočlensko…
03.07.2020

Trije razlogi, zakaj se na izlet odpraviti s kolesom

Sončne vikende marsikdo izkoristi za izlete v naravo in vse več ljudi se odloči za…