Endoproteza kolka

Vstavitev umetnega kolka ali endoproteza kolka lahko precej izboljša kvaliteto življenja, nam je med drugim povedal Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt. Pojasnil je še, kako poteka rehabilitacija in poudaril, kako pomembno je pravilno in redno izvajanje vaj ter tudi, da je človeka vedno treba obravnavati celostno.

Sara Sočan


Kaj sledi po uspešni operaciji kolka?
Vsaka operacija ima vpliv na pacienta. Kolčna endoproteza je v večini primerov vstavljena pri starejši populaciji in marsikdo ima v tem obdobju tudi druge zdravstvene težave, ki lahko vplivajo na potek operacije in po operativnega obdobja. Načeloma pa tovrstna operacija precej izboljša kvaliteto življenja (boljša gibljivost in funkcija, zmanjšanje bolečine).
Po operaciji so pacienti nameščeni na oddelek intenzivne terapije, kjer je v ospredju spremljanje osnovnih življenjskih funkcij (dihanje, krvni tlak ...), lajšanje bolečine ... Pacientom se omogoči počitek. Naslednji dan pa je že na vrsti prvo vstajanje. Pred tem se preveri moč mišic in izvede nekaj osnovnih vaj, s katerimi pomagamo potiskati kri iz spodnjih udov. S pomočjo fizioterapevta se pacient usede na način, ki zmanjša možnost luksacije in provokacijo bolečine. Vstanejo s pomočjo hodulje in če se dobro počutijo lahko naredijo nekaj korakov ob bolniški postelji. V večini primerov želimo, da operiran spodnji ud delno obremenijo. V primeru kakih posebnosti se držimo navodil operaterja (lahko je dovoljeno polno obremenjevanje, včasih pa le polaganje). Še isti dan je pacient prestavljen na oddelek, kjer se vstajanje lahko ponovi. Drugi dan po operaciji se začne s hojo po oddelku, vajami za povečevanje gibljivost kolka in vajami za krepitev mišic celega telesa. Za obračanje na ne operirano stran se med stegna namesti blazino. Pri višini nad 180 cm se priporoča uporaba straniščnega nastavka. Koliko dni je pacient hospitaliziran je odvisno od njegovega zdravstvenega stanja in mobilnosti. Pred odpustom se naučijo tudi hoje po stopnicah.
Rehabilitacijo razdelimo na predoperativno, zgodnjo po operativno fazo, po potrebi pa grejo tudi v zdravišče. Pred operacijo jih naučimo pravilnega vstajanja iz postelje (običajno na ne operirano stran), obračanja na bok in trebuh, pravilne hoje z berglami. Spoznajo nekaj osnovnih vaj za preprečevanje globoke venske tromboze in vaje za aktivacijo mišic, ki stabilizirajo kolčni sklep. Pogovorimo se tudi o prilagoditvah domačega okolja, ki zmanjšajo pogostost padcev, izpahov sklepa. Izmerimo tudi gibljivost kolkov, če je potrebno tudi sosednjih sklepov, dolžino spodnjih udov in oceni se mišična moč. Vsak pacient je opremljen z berglami, po potrebi pa tudi s kakim drugim pripomočkom (hodulja, nastavek za straniščno školjko). Tako je pacient teoretično in praktično seznanjen z osnovnimi aktivnostmi, posebnostmi, ki ga čakajo po operaciji. V zgodnjem po operativnem obdobju je na vrsti vaja, vaja, vaja. To je obdobje, ko se vaje in aktivnosti prilagodijo potrebam in sposobnostim posameznika. Želja je čimprejšnja vrnitev v normalno funkcijo. Če je potrebno pa jih operater lahko napoti v zdravilišče.
Rehabilitacija se začne takoj po operaciji, še bolj primerno pa je priti na operacijo v čim boljšem stanju. Zato se marsikdo odloči za obiske pri fizioterapevtu že pred operacijo. Priporočal pa bi vseživljenjsko negovanje telesa.
Kdaj se v proces rehabilitacije vključi fizioterapevt?
Preden pride do operativnega posega je pacient pregledan pri različnih specialistih (odvisno od njegovega zdravstvenega stanja), ki dajo zeleno luč za operacijo. Ob sprejemu v bolnišnico se sreča tudi s fizioterapevtom, ki mu razloži potek rehabilitacije v zgodnjem po operativnem obdobju
Kako potekajo prva srečanja in potem nadaljnja? Kako določite vaje in kakšne so najpogostejše?
Po tovrstnih operacijah se pacient s fizioterapevtom srečuje le v bolnišnici, če je potrebno pa se rehabilitacija nadaljuje v ambulantni fizioterapiji ali v zdravilišču. V bolnišnici jih naučimo osnovnih vaj, ki so primerne za to obdobje. Vaje se individualno prilagodijo stanju in potrebam pacienta. V ambulanti se fizioterapija nadgradi in je individualna. Z vajami za izboljšanje ravnotežja se zmanjša možnost padca.
Kako pogosto je treba delati vaje?
Vaje je potrebno delati vsak dan, tudi doma, prednost pa dajem kvaliteti izvedbe. Veliko število napačnih ponovitev lahko preobremenijo telo in nam tako škodujejo. Na prvo mesto pa dajem pravilen vzorec hoje in korektno opravljanje dnevnih aktivnosti. S tem krepimo mišice v njihovi funkciji, kar je tudi najučinkovitejša vadba.
Pacienta je treba obravnavati celostno. Ali to pomeni, da se povezujete z njegovim zdravnikom, morda tudi svojci?
Za uspešen izid zdravljenja je potrebno sodelovanje celotnega tima, najpomembnejše pa je sodelovanje pacienta. Pri zahtevnejših primerih pa je potrebno vključiti tudi svojce in jih naučiti vsega, kar naj bi znal pacient.
Vemo, da pri mladih ljudeh gre vse hitreje, kako pa poteka rehabilitacija pri starostnikih?
Pri mladih gre res hitreje, vendar so pogosto neučakani. Radi prehitevajo faze celjenja zato se jim rehabilitacija lahko precej podaljša, rezultat pa je lahko tudi slabši. Starejšim se ne mudi in znajo prisluhniti svojemu telesu, vzamejo si čas za počitek. Veliko je odvisno od njihovega interesa po samostojnem življenju. Zanimivo je delati tako z mladimi kot z malo manj mladimi.
Mnogo starejših ima velik strah pred zlomom kolka. Zakaj se tako zelo bojijo te zdravstvene tegobe in ali je njihov strah upravičen?
V primeru zlomov, komplikacij ... se potek zdravljenja lahko precej zavleče. Dolgo ležanje ima lahko več stranskih učinkov.
Po vstavitvi umetnega kolka se kvaliteta življenja vsaj za nekaj časa zmanjša. Kako hitro je mogoče pričakovati spremembo na bolje?
Kvaliteta življenja se izboljša takoj, ko popusti po operativna bolečina, torej v parih dneh. Lažje hodijo, bolje spijo. Manj je bolečin.
Pred opustitvijo bergel je potrebna zadostna moč mišic, ki stabilizirajo medenico. Uporabljajo pa naj se vsaj mesec dni, razen, če da operater drugačna navodila.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

18.10.2019

Visoka smrtnost zaradi raka želodca

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na…
17.10.2019

Svetovni dan osteoporoze

Danes, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze – skeletne bolezni, s katero se…
16.10.2019

Nosečke na potovanju

Zagotovo se boste v 9 mesečni nosečnosti vsaj enkrat odpravili na kakšno potovanje. In le…
14.10.2019

KAJ JE ZOBNI VSADEK?

Zobni vsadek ali implantat je nadomestek zobne korenine, večinoma izdelan iz telesu…
14.10.2019

Nepredvideni stroški pri zdravniku

Nepredvideni stroški pri zdravnikuNe glede na naša leta, nas lahko doletita bolezen ali…