Z gibanjem, izbrano prehrano in počitkom bo srce bolj zdravo

S prof. dr. Borutom Štrukljem smo se pogovarjali o kardiovaskularnih boleznih, ogroženosti Slovencev na tem področju, nezdravemu načinu življenja in o tem, kaj vse lahko storimo sami, da bosta naše srce in ožilje dolgo dobro delovala.

Katere bolezni srca in ožilja so v Sloveniji najpogostejše?
Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji in Evropski uniji najpogostejši vzrok smrti, saj zaradi njih umre približno pol odstotka prebivalstva, kar je okoli 2,2 milijona ljudi. To razmerje velja le v razvitem svetu, v zadnjih nekaj letih pa opažajo porast srčnožilnih bolezni tudi v hitro razvijajočem se svetu, predvsem na Kitajskem, kjer se je vzporedno močno povečal tudi odstotek debelosti. Najpogostejše bolezni srca in ožilja so visok krvni tlak, koronarne poškodbe in različne bolezni srca, nenandni srčni dogodek ter srčni infarkt.

Kako pogosto so kardiovaskularne bolezni krive za prezgodnjo smrt pri nas?
Na osnovi podatkov iz leta 2008 je kar 40 odstotkov vseh prezgodnjih smrti v Sloveniji in Evropski uniji povezanih z srčnožilnimi boleznimi.

Povišan krvni tlak in prevelika količina maščob v krvi sta tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi. V kaj lahko vodita in kako ju zdravimo?
Povišan krvni tlak je tihi ubijalec, saj veliko let ne zaznamo poškodb, ki nastanejo na ožilju in srcu. Povišan krvni tlak lahko znižamo na več načinov, od katerih je najbolj priporočljiv fiziološki način, torej z odpravo vzrokov. Ti so lahko fizični ali psihični, največkrat pa kar kombinacija obeh. Idealno bi bilo izogniti se stresnim dejavnikom, kar pa je v sodobnem svetu velikokrat nemogoče oziroma oteženo. Poleg izogibanja stresorjem, ki povečujejo verjetnost nastanka povišanega krvnega tlaka, moramo predvsem poskrbeti za primerno telesno maso, kjer naj odrasli ne bi imeli indeks telesne mase višji od 25 do 26, na dovolj gibanja, ki naj bi vsebovalo vsaj trikrat tedensko gibanje - hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje - , kjer je pulz srca povišan vsaj 40 minut. Trenutno največji problem, povezan s srčnožilnimi zapleti, pa je debelost, saj je v Sloveniji 33 odstotkov odraslih prekomerno hranjenih - BMI nad 25 -, oziroma 20 odstotkov predebelih - BMI nad 30. Tretji dejavnik, ki ga ne gre zanemariti, pa je povezanost srčnožilnih bolezni s sladkorno boleznijo tipa II, ki prav tako vpliva pa poslabšanje srčnožilnega spleta.

V kateri starosti so Slovenke in Slovenci najbolj ogroženi?
Ogroženost ožilja ni stanje, ki bi nastalo nenadoma, ampak je posledica večletnega oziroma večdesetletnega nezdravega življenja, ki je povezana s povečano telesno maso, povečano količino maščob in holesterola ter premalo gibanja. Nekako so za nastanek srčnožilnih blezni kritična pozna štirideseta leta pri moških oziroma petdeseta leta pri ženskah, saj so le-te do menopavze bolj zaščitene zaradi izločanja ženskih spolnih hormonov.

Ali so srčne bolezni posledica nezdravega načina življenja? Kateri izmed dejavnikov je pri tem najbolj pogost: nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, stres, alkohol, debelost, visok krvni tlak?
Pravzaprav vse od naštetega, kar bi lahko dodali, je le še genetska predispozicija, ki nekako vpliva na razvoj srčnožilnih bolezni v 15 do 20 odstotkih.

Preventiva je torej nujna na vseh teh področjih. A kako v sodobnem načinu življenja ukrepati, da to lahko uresničimo? Delavniki so vse daljši, nujno delo doma, obveznosti?
Sodobni način življenja res močno vpliva na naše zdravstveno stanje, a kljub temu je velikokrat le potuha. Zakaj vsak dan ne bi hodili po stopnicah, namesto uporabili dvigalo, hodili ali se vozili v službo s kolesom, namesto z avtom, šli na jutranji ali večerni tek ali sprehod, namesto se zasedeli pred televizijo, šli na solatni krožnik brez omake, namesto na obilno kosilo, jedli vsaj petkrat dnevno zelo manjhe obroke, bogate z zelenjavo, sadjem in proteini, namesto z maščobami in ogljikovimi hidrati z neustreznim glikemičnim indeksom in dovolj spali in se izogibali stresu, namesto kadili in bili na sestankih ali težkih večerjah pozno v noč?

Kdaj priporočate, da se odpravimo na preventivni pregled in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika specialista kardiologa?
Vsekakor si moramo že kmalu po 35. letu začeti meriti krvni tlak občasno, spremljati raven trigliceridov in holesterola. Vsaka bolečina v levi strani roke ali vratu, težko dihanje po rahlem naporu, nespečnost in težave s srčnim utripom, pa so opozorilo za nujni pregled pri zdravniku specialistu kardiologu.

Kakšne ukrepe še priporočate?
Vplivati moramo na regulatorne oblasti, ministrstvo za zdravje, šole, vrtce in ostale vzgojnoizobraževalne organizacije, predvsem pa na ozaveščenost posameznikov, družine in staršev, da že od otroštva dalje izobrazimo bodoče prebivalce Slovenije o nujnosti zdravega življenja, prehranjevanja in gibanja, saj bomo le tako lahko preprečili pravo pandemijo srčnožilnih bolezni, sladkorne bolezni in debelosti v zrelih letih.

 

Katarina Kimovec

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

18.10.2019

Visoka smrtnost zaradi raka želodca

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na…
17.10.2019

Svetovni dan osteoporoze

Danes, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze – skeletne bolezni, s katero se…
16.10.2019

Nosečke na potovanju

Zagotovo se boste v 9 mesečni nosečnosti vsaj enkrat odpravili na kakšno potovanje. In le…
14.10.2019

KAJ JE ZOBNI VSADEK?

Zobni vsadek ali implantat je nadomestek zobne korenine, večinoma izdelan iz telesu…
14.10.2019

Nepredvideni stroški pri zdravniku

Nepredvideni stroški pri zdravnikuNe glede na naša leta, nas lahko doletita bolezen ali…