Zvišan krvni tlak ima vsak tretji Slovenec

Ljudje se premalo zavedamo pomena zvišanega krvnega tlaka, enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so vodilni vzrok smrti.

Pred svetovnim dnevom zdravja je Jožica MaučecZakotnik z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS dejala, da so kroničnenenalezljive bolezni vzrok tudi za prezgodnjo umrljivost, invalidnost,nezmožnost za delo in slabšo kakovost življenja. Povezane so tudi znaraščajočimi stroški zdravstvene blagajne.

Dodala je, da jih je mogoče obvladovati z zdravimživljenjskim slogom. Po njenih besedah med dejavnike tveganja sodijo kajenje,nezdrava in preslana prehrana, premalo gibanja ter debelost.

Maučec Zakotnikova je opozorila, da nekateri ljudjesploh ne vedo, da imajo povišan krvi tlak. "Tudi ko ljudje jemljejozdravila, je zavedanje, da mora biti krvni tlak dobro urejen, premajhno,"je dodala.

Po podatkih IVZ ima zvišan krvni tlak vsak tretjiprebivalec Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki bo v nedeljo,zato poudarjajo pomen preventive, obvladovanja zvišanega krvnega tlaka terširše preventive bolezni srca in ožilja.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je povedala,da mora biti preventivno zdravstveno varstvo temelj, na katerem mora graditizdravstvena politika. Dejala je, da je preventivo treba še okrepiti inpoudarila pomembnost referenčnih ambulant, v katerih poleg zdravnika splošnemedicine in medicinske sestre ali zdravstvenega tehnika dela tudi diplomiranamedicinska sestra. Ta med drugim izvaja preventivne preglede, nekaterepreiskave in vodi kronične bolnike.

Čoklova je povedala še, da so sklenili dogovor zNorveško, da bo tudi v Sloveniji letos povečan obseg sredstev iz Norveškegafinančnega mehanizma za preventivne zdravstvene programe.

Med preventivne programe sodijo tudi zdravstveno-vzgojni centri, ki vključujejosedem vrst delavnic in dve vrsti individualnega svetovanja. Po besedah JožiceMesarič iz Zdravstvenega doma Ljubljana Moste-Polje je del tudi delavnicazdravega hujšanja. V Sloveniji je namreč po besedah Maučec Zakotnikove debelih26 odstotkov ljudi, starejših od 35 let, debelost pa je eden od dejavnikovtveganja za srčno-žilne bolezni.

Jana Govc Eržen iz Zdravstvenega doma Celje pa je povedala, da se vzadnjih letih povečuje število ljudi, ki so zelo debeli oziroma imajo indeks telesnemase nad 35. Po njenih besedah so pri zbolevanju za kroničnimi nenalezljivimiboleznimi ogrožene ženske, ki imajo obseg pasu večji od 80 centimetrov in moškiz obsegom pasu več kot 94 centimetrov.

Vir: STA

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

12.12.2019

Resnična junaka, ki se nista predala in sta spisala odmevni življenjski zgodbi

Čeprav sta obsojena na življenje v invalidskem vozičku, sta dokazala, da ne priznavata…
Default Image
09.12.2019

Zavarujte se pred zimo

Jesen in zima sta odličen čas, da okrepimo obrambne sposobnosti svojega organizma. Z…
09.12.2019

Prazniki brez slabe vesti

V veselem decembru se številnim pregreham skoraj ni mogoče izogniti. Zabave do jutranjih…
09.12.2019

Zdrave in trdne kosti

Ste vedeli, da ima odrasel človek okoli 208 kosti? Naš skelet ima pomembno vlogo, saj…
09.12.2019

MOTNJE DIHANJA V SPANJU

Samo smrčanje ni nič nenavadnega. Od 30-40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni…