Ne čakajmo, postanimo darovalci

Travmatolog dr. Andrej Gadžijev, pomočnik direktorice Slovenija Transplanta za medicinske in strokovne zadeve, nam je prijazno odgovoril na vprašanja, ki se nanašajo na temo presaditve organov. V teh dneh je precej govora o transplantaciji, saj poteka vseslovenska kampanja »Ne čakaj, postani darovalec«, s pomočjo katere se širijo informacije o dejstvu, da je mogoče s transplantacijo omogočiti daljše in bolj zdravo življenje ter preprečiti prezgodnjo smrt zaradi odpovedi obolelega organa. Pozitivnih zgodb oseb, ki dandanes živijo polno in srečno življenje zaradi uspešne presaditve, je na srečo vse več ...

Veronika Bilban

Že od leta 2000 smo priključeni mreži Eurotransplant, ki koordinira ter organizira izmenjavo organov med transplantacijskimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Združuje območje z okoli 135 milijoni prebivalcev. Glede na to, da je Slovencev in Slovenk precej manjše število, vključitev predstavlja precej večjo možnost, da dobimo organ in rešimo življenje, kajne?
Res je, čeprav si želimo, da bi se povečalo tudi število darovanih organov v Sloveniji – v ta namen smo Slovenija-transplant skupaj z agencijo AV studio letos združili moči v kampanji »Ne čakaj, postani darovalec« za ozaveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv. S priključitvijo državam članicam Eurotransplanta pa se je sicer verjetnost, da bo slovenski prejemnik na čakalnem seznamu dobil primeren organ, zadnja leta povečala za skoraj 70-krat! To je še posebej pomembno za prejemnike na urgentnem čakalnem seznamu, saj bi večina od njih umrla, če bi bili odvisni samo od darovalcev iz Slovenije, ter za tiste, ki čakajo na novo ledvico, predvsem zaradi ustrezne tkivne skladnosti (HLA tipizacija). Tkivni antigeni HLA (Human Leukocyte Antigen) so izjemno raznolika znamenja, ki se nahajajo na površini celic in tkiv človekovega telesa. Odkrili so jih naključno, ko so poskušali presajati tkiva pri živalih in pri tem opazili zavrnitve presadkov. Danes vemo, da z njihovo pomočjo telo ločuje lastno od tujega in se brani pred okužbami in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja. Veliko število različic HLA in njihovih možnih kombinacij omogoča posameznikom in etničnim skupinam uspešno obrambo pred velikim številom povzročiteljev okužb. Presajanje organov in tkiv, kamor štejemo tudi krvotvorne matične celice (KMC), ni naraven proces. Pri njem v telo vnesemo tujek in ravno razlike v tkivnih antigenih HLA med darovalcem in prejemnikom povzročajo težave, ki se kažejo kot zavrnitvene reakcije proti presadkom. Zato moramo pri izbiri parov prejemnik - darovalec presadka s pomočjo določanja ali tipizacije tkivnih antigenov HLA oziroma genskih zapisov zanje ugotoviti in zagotoviti primerno tkivno skladnost, s katero preprečimo ali omilimo zavrnitveno reakcijo, ki bi bila sicer lahko za prejemnika presadka usodna.
V letu 2015 smo v Sloveniji dosegli največje število dejanskih umrlih darovalcev organov in tkiv doslej, kar nas uvršča na tretje mesto med osmimi državami članicami Eurotransplanta. V primerjavi z letom 2014 se je število dejanskih umrlih darovalcev povečalo kar za 23 %. Čemu pripisujete razlog za tako spodbudne podatke?

Rezultati na koncu leta 2015 so bili posledica sistematičnega dela preteklih let, ko smo začeli z intenzivnejšim izobraževanjem kolegov intenzivistov o detekciji potencialnih darovalcev. Ob tem so stekle tudi številne akcije v smeri ozaveščanja splošne javnosti o pomembnosti darovanja organov in tkiv po smrti, v svetovnem merilu smo dosegali odmevne rezultate predvsem pri transplantaciji src in pri kolegih anesteziologih še niso povsem do izraza prišle kadrovske težave (pomanjkanje zdravnikov, sindrom izgorevanja), ki pa so se žal izrazile naslednje leto. V letu 2015 tudi ni bilo toliko medijskih napadov na zdravnike, kar sicer močno vpliva na mnenje splošne javnosti in se pokaže predvsem pri odstotku odklonitev svojcev pri pogovoru o darovanju organov in tkiv po dokazani možganski smrti.

Ali so morda že znani podatki za lansko leto (2016)?

Podatki za leto 2016 so že znani, vendar pa so žal številke nižje od tistih v letu 2015. To je odraz tega, kar omenjam v prejšnjem odgovoru (odhodi anesteziologov v tujino, preobremenjenost obstoječega kadra, oslabljena detekcija potencialnih darovalcev, posplošeno metanje slabe luči na zdravnike v medijih, manjše zaupanje splošne javnosti v zdravstveni sistem in posledično višji odstotek odklonitve svojcev pri pogovoru o darovanju). Upamo, da bomo tudi s pomočjo kampanje »Ne čakaj, postani darovalec« dosegli čim več ljudi in s tem tudi večje število darovanih organov.

Izjemno pomemben je tudi sklenjen dogovor med Slovenijo-transplantom ter Ministrstvom za obrambo RS o uporabi letala Falcon. S tem je omogočeno, da organi iz tujine hitreje prispejo do bolnikov, ki jih potrebujejo. V kolikšnem času organi niso več primerni pa presaditev?

Pogodbo s Falconom smo sklenili, ker verjamemo, da smo si na tak način zagotovili partnerja, ki nam omogoča zelo hiter prevoz organov (največkrat src) iz donorske bolnišnice do transplantacijskega centra v UKC Ljubljana. Organi so pri svojem transportu omejeni s časom hladne ishemije. Ta čas se prične, ko med odvzemom organov prekinemo dotok večjih žil in organ speremo s posebno ohlajeno perfuzijsko tekočino, in se konča, ko prejemnikova kri po zašitju anastomoz na žilah steče skozi prejeti organ. Srce prenese le 4 ure hladne ishemije, pljuča 6 ur, jetra in trebušna slinavka 12 ur, ledvica pa povprečno 36 (odvisno od starosti darovalca – stara ledvica le do 12 ur).

Ali to pomeni, da morajo biti tisti, ki čakajo na presaditev ves čas doma, v pripravljenosti?

Tisti, ki čakajo na organ, morajo biti ves čas dosegljivi na telefon ali pozivnik in v primeru čakanja na novo srce, pljuča in jetra, ne smejo biti oddaljeni več kot 2 uri vožnje od prejemniškega centra, kjer jih vodi zdravnik specialist.

Iz tabele je razvidno, da največ bolnikov čaka na presaditev ledvic. Kako to, da je potreba po drugih organih toliko manjša?

Dejansko potrebo po drugih organih težko ocenjujemo, ker je v veliki meri odvisna od tima strokovnjakov, ki uvršča paciente na čakalne sezname. Verjamemo, da je še precej rezerve pri naših čakalnih seznamih in da bi bil predvsem čakalni seznam pacientov, ki potrebujejo nova jetra, lahko večji. Pri pacientih, ki čakajo na novo srce, se je čakalni seznam ob zavzetem delu izredno uspešne ekipe kardiologov in kardiovaskularnih kirurgov v zadnjih 15 letih povečal za več kot 10-krat (iz 4 na trenutno 56 pacientov), so pa postopki za uvrstitev pacienta na čakalni seznam za vsak organ drugačni in različno zapleteni.

Kdo je primeren za presaditev?
Za presaditev organa so primerni vsi pacienti s kronično obliko bolezni organa, pri katerih je pričakovano preživetje brez transplantacije ocenjeno na manj kot 2 leti in pri katerih so že izčrpane vse ostale možnosti zdravljenja. Na ta seznam se uvrščajo tudi vsi pacienti z nenadno odpovedjo organa, ki je ni mogoče zdraviti drugače kot s transplantacijo novega organa. Pogoj za presaditev organa je predvsem, da prejemnik v času transplantacije nima akutne bolezni, kot je prehlad oziroma sveža virusna okužba, ker bo po operaciji takoj pričel z jemanjem imunosupresivnih zdravil in bi bila lahko že manjša respiratorna okužba zanj usodna. Prejemnik tudi ne more biti zelo stara oseba, pri kateri je že zaradi visoke starosti pričakovana doba življenja po transplantaciji kratka. Prav tako ne sme imeti prejemnik drugih močneje napredovalih bolezni, ki bi oteževale in skrajševale življenje kljub uspešni transplantaciji.

Kako določate, kdo je bolj nujen za prejem organa? Kdo je prvi na čakalni listi? Kdo o tem sploh odloča?

Čakalni seznam je dinamičen in se večkrat na teden spreminja. Tako se lahko nekdo, ki se mu je med čakanjem na transplantacijo stanje obolelega organa močno poslabšalo, močno pomakne po seznamu navzgor in lahko dobi status visoko urgentnega čakajočega, kar pomeni, da mora dobiti ustrezen organ za presaditev v roku 14 dni, sicer bo najverjetneje umrl. Spet drugi se zaradi prehlada začasno umakne s seznama oziroma dobi oznako NT (non-transplantable), dokler se stanje ne izboljša. Za vpis na čakalni seznam oziroma zasedanje mesta na njem je odgovornih več faktorjev, kot je na primer stopnja obolelosti organa (MELD score pri jetrih), dolžina zdravljenja z dializo (ledvica), inotropna in dihalna podpora (srce, pljuča), čas čakanja na čakalnem seznamu ... Vsi faktorji se seštevajo in vsi prejemniki se vodijo v centralnem računalniku na sedežu Eurotransplanta (ET) v Leidnu na Nizozemskem, kjer se vrši tudi alokacija oziroma dodeljevanje organa končnemu prejemniku.

Še vedno jih, žal, umre kar nekaj, ker ne dobijo ujemajočega organa. Kaj bi torej svetovali javnosti, ljudem ...? Kako lahko pomagajo oz. kam naj se obrnejo, če se želijo opredeliti za darovanje organov in tkiv? Potrebno je podpisati izjavo o darovanju, kajne?

Ljudem bi predvsem svetoval, da zaupajo našim strokovnjakom, saj dosegajo vrhunske rezultate tako v evropskem kot v svetovnem merilu in vedno več je ljudi, ki jim s transplantacijo omogočamo daljše in bolj zdravo življenje oziroma preprečimo prezgodnjo smrt zaradi odpovedi obolelega organa.
Če se nekdo želi opredeliti za darovanje organov in tkiv po smrti, naj v prvi vrsti o tem govori s svojimi najbližjimi (partnerji, otroki, starši, prijatelji, sodelavci). Če pokojnikovi bližnji poznajo voljo umrlega oziroma njegovo opredelitev glede darovanja organov in tkiv po smrti, je pogovor z njimi po smrti bistveno lažji, kot če te informacije nimajo. Če se želi nekdo tudi formalno opredeliti glede darovanja organov in tkiv po smrti, lahko to naredi na enem od pooblaščenih mest, kjer se z izpolnitvijo posebne izjave in lastnoročnim podpisom, ki ga potrjuje tudi z osebno izkaznico, vpiše v nacionalni register. Podatek je v registru shranjen in zaklenjen do smrti, tako da do te informacije pred vpisom ure smrti sploh ni mogoče priti in tako ne more priti do zlorab zaupnih podatkov. V okviru že omenjene kampanje »Ne čakaj, postani darovalec« smo v namen ozaveščanja vzpostavili tudi spletno stran www.daruj.si, na kateri lahko ljudje dobijo več informacij in si hkrati preberejo tudi nekatere osebne, resnične zgodbe ljudi, ki jim je darovanje organov rešilo življenje.

V Sloveniji imamo en transplantacijski center, in sicer Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Prednjačimo predvsem po številu presajenih src na milijon prebivalcev, nekatere operacije pa opravljajo v tujini (npr. presaditve pljuč na Dunaju), ker imajo s tem ogromno izkušenj. Ali se zgodi, da tudi iz tujine prihajajo k nam na presaditve organom – in če, kako pogosto?

Znotraj ET velja posebna politika, da je lahko za vitalno pomembne organe (srce, jetra, pljuča) 1% čakalne liste namenjen tujim državljanom. Za ledvice to pravilo ne velja, ker se zaradi dialize ne smatrajo kot vitalen organ. Tako imamo zaradi zgoraj omenjenega pravila majhno število tujcev, ki bi jim lahko s transplantacijo rešili življenje.

Nemalokrat gre tudi za presajanje tkiv in celic, slišali smo že za presaditev roženice, s katerim izboljšate vid v Ljubljani in Mariboru. Zdi se, da gre za manjši poseg v primerjavi, ko je treba presaditi večji organ, ampak je kljub vsemu zahteven poseg, kajne? Kdo je zanj primeren, komu lahko omogočite, da ponovno dobro vidi oz. spregleda?

Takšen način zdravljenja je primeren za bolnike, ki jim je potrebno izboljšati vid zaradi predhodnega obolenja oz. poškodb. Najpogosteje gre pri presaditvi roženic za bolnike z diagnozo keratokonus, ostale diagnoze, pri katerih pomagajo s presaditvijo, pa so: poškodbe, degeneracija, makule roženice, distrofije in vnetja.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

18.10.2019

Visoka smrtnost zaradi raka želodca

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na…
17.10.2019

Svetovni dan osteoporoze

Danes, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze – skeletne bolezni, s katero se…
16.10.2019

Nosečke na potovanju

Zagotovo se boste v 9 mesečni nosečnosti vsaj enkrat odpravili na kakšno potovanje. In le…
14.10.2019

KAJ JE ZOBNI VSADEK?

Zobni vsadek ali implantat je nadomestek zobne korenine, večinoma izdelan iz telesu…
14.10.2019

Nepredvideni stroški pri zdravniku

Nepredvideni stroški pri zdravnikuNe glede na naša leta, nas lahko doletita bolezen ali…