Demenca

Lahko nas oropajo vsega, le spominov ne ... Toda ljudje z demenco so oropani ravno teh. Izgubljajo vse, kar so imeli radi: dom, prijatelje, partnerja, svoje družbene vloge, položaje, status, kot tudi svoje lastno zdravo telo. Posebno je prizadet občutek lastne vrednosti. Zato živijo v nenehni frustraciji, ki jo spremljajo strah, sram, odtujenost in občutek zavrženosti.

Jana Pilpach dipl. del. ter., mag. sd.

Staranje
Kadar govorimo o normalnem staranju, ne propadejo vse spoznavne funkcije enakomerno. Ene propadejo hitro, nekatere se lahko tudi izboljšajo. Staranje je naraven proces, ki žal pri ljudeh še vedno vzbuja negativna čustva. Vsa ta čustva pri človeku nastajajo zlasti zaradi posameznikove zavesti, da je starost zadnja pot, ki jo bo prehodil v svojem življenju.
Znaki demence
Upad funkcij je mnogo hitrejši in enakomernejši kot pri normalnem staranju. Nobena od posameznih funkcij ni dobro ohranjena. Med najbolj vidnimi propadajočimi funkcijami je spomin, izguba sposobnosti mišljenja, govora, učenja in presoje. Vendar upad spomina ni vedno na prvem mestu, kar je odvisno od vrste demence.

Kaj najpogosteje opažamo pri demenci?
- Motnje pozornosti. Oseba ne zmore slediti pogovoru, pri vključevanju vanj umesti novo temo, o kateri prej ni tekla beseda. Med pripovedovanjem večkrat zamenja temo. Pozornost hitro preusmeri na kaj drugega,
- motnje abstraktnega mišljenja,
- ne razume več smisla šal, vicev, pregovorov, prenesenega pomena besed,
- motnje kratkoročnega spomina
- večkrat je potrebno ponoviti navodila, da uspejo določeno aktivnost nadaljevati, pogosto ponavljajo vprašanja, pozablja dogodke iz bližnje preteklosti,
- motnje dolgoročnega spomina,
- ne zmore se spomniti kaj se je zgodilo v daljni preteklosti,
- motnje govornih sposobnosti: ne najde ustreznih besed ali jih nadomestiti z drugimi besedami, ustavi se sredi stavka, ponavlja besede ali besedne zveze. Uporablja mašila, pogosto ponavlja pripoved - vsakič kot bi bilo prvič,
- motnje presoje, saj ne zmore presoditi ali je njegovo obnašanje v družbi sprejemljivo. Zaradi tega jih okolica pogosto vidi kot neprijazne, žaljive ...,
- motnje orientacije, ker ne prepoznajo znanega okolja. Se ne zmorejo orientirati v prostorih, kjer niso vsak dan. To jih spravlja v stisko,
- motnje prepoznavanja: ne prepoznajo predmetov in jih ne znajo uporabiti. Pogosto postane ta motnja nevarna, če oseba živi sama. (Želeli bi si npr. urediti frizuro pa vzamejo v roko zobno ščetko, radi bi kuhali, pa vzamejo plastično posodo ...).

Obravnava osebe z demenco
Delovni terapevti delujemo na način, da bi bolnik z demenco ohranjal ali ponovno dosegel najvišjo možno stopnjo fizičnega, psihičnega in socialnega počutja. Pri bolniku z demenco spodbujamo dnevne aktivnosti, dejavnosti, ki zboljšajo motoriko, spoznavne sposobnosti in socialne stike.
Prilagodimo okolje, da je čim bolj funkcionalno za osebo z demenco. Z opazovanjem ugotovimo katere sposobnosti ima oseba še ohranjene in te uporabimo kot temelj sodelovanja. Vedno je potrebno graditi na aktivnostih, ki jih oseba še zna in zmore.
Zaradi izgub določenih sposobnosti, delovni terapevti skrbno izbiramo aktivnosti za posameznika, da mu izvedba ne povečuje stiske.
Prav tako so svojci tisti, ki potrebujejo podporo in nasvet. Svetujemo jim na kakšen način sodelovati s posameznikom. Pomembno je, da svojec opazi in sprejme, da se je oseba spremenila, da mogoče ne zmore empatičnega odnosa do drugih, se pri aktivnostih slabše organizira ipd.
Pri dnevnih aktivnostih spodbujamo predvsem skrb zase in skrb za okolico. Za zboljševanje motorike spodbujamo hojo po različnih terenih. Proprioceptivne vaje za pomoč pri zavedanju in položaju telesa in posledično prevencija padcev. Spoznavne sposobnosti lahko urimo s pomočjo enostavnega materiala, ki ga tudi sami izdelamo. Npr.: spodbujamo osebo z demenco, da poimenuje njej znane predmete, povedo kako se uporabljajo ipd. Tudi igranje družabnih iger, ki jih oseba pozna, je dobrodošlo. S tem urimo pozornost, pomnjenje, koncentracijo in upoštevanje pravil na nevsiljiv in prijeten način.
Pristopamo pozitivno, iščemo področja in aktivnosti, ki jih posameznik še zmore in iz teh oblikujemo nove smiselne aktivnosti. Spodbujamo rutino, ki zagotavlja daljšo samostojnost, saj se novih spretnosti pri napredujoči demenci ne zmorejo naučiti. Kot napredek vidimo tudi aktivnosti, ki jih bolnik zmore ohranjati, in prav to jim bo vrnilo zaupanje vase in izboljšalo samopodobo.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

Default Image
09.12.2019

Zavarujte se pred zimo

Jesen in zima sta odličen čas, da okrepimo obrambne sposobnosti svojega organizma. Z…
09.12.2019

Prazniki brez slabe vesti

V veselem decembru se številnim pregreham skoraj ni mogoče izogniti. Zabave do jutranjih…
09.12.2019

Zdrave in trdne kosti

Ste vedeli, da ima odrasel človek okoli 208 kosti? Naš skelet ima pomembno vlogo, saj…
09.12.2019

MOTNJE DIHANJA V SPANJU

Samo smrčanje ni nič nenavadnega. Od 30-40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni…
06.12.2019

Jutro je, vi pa že utrujeni

V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno…