Ko spomin začne močno pešati ...


Demenca je bolezen, ki običajno prizadene starejše. Posledice so lahko precej hude in vplivajo na kakovost življenja tako obolelega kot tudi njegove bližnje. Več o njej nam je povedala Danijela Majkovič, delovna terapevtka, zaposlena v Domu starejših občanov Izlake.

VERONIKA BILBAN
Demenca je povezana s staranjem človeka. Populacija se vse bolj stara ali posledično to pomeni, da je tudi demence vse več?
Res je, populacija je vse bolj stara. V zadnji polovici 20. stoletja se je življenjska doba v razvitih državah podaljšala za 20 let. Na svetu je že 49 milijonov ljudi z demenco, zaradi staranja naj bi do leta 2050 število naraslo na več kot 131 milijonov. V Sloveniji se število obolelih za Alzheimerjevo boleznijo (AB) in posledično demenco ocenjuje na približno 30.000.

Kdaj so tista leta, ko se običajno pojavijo prvi znaki demence?
Najpogostejši vzrok demence je AB, ki se lahko pojavi že pred 65. letom, vendar pa je ta odstotek majhen, le 10 % obolelih je ob prvih znakih bolezni mlajših od 65 let. Gre za bolezen starejših. S starostjo se delež obolelih hitro veča, 20 % do 40 % obolelih za demenco je starih med 80 in 90 let, to je skupina ki v svetu najhitreje narašča.

Kaj sploh je demenca, kako jo prepoznamo oz. kakšni so simptomi?
Demenca je sindrom, ki ga povzroča bolezen možganov. Motnje v spominjanju in predelovanju informacij so tako hude, da posameznika motijo v vsakdanjih aktivnostih. Demenca se odraža v spremembah spoznavnih sposobnosti, čustvenega doživljanja, telesnih spremembah in v spremembah vedenja. Prvi znaki demence so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje, težave pri vsakodnevnih aktivnostih, iskanje in izgubljanje ter prestavljanje predmetov, ponavljanje vedno istih vprašanj, spremembe čustvovanja in vedenja, zapiranje vase in izogibanje družbi.

Kateri je najbolj izrazit simptom oz. ali so to motnje spomina, koncentracije?
Izguba spomina je najbolj tipičen znak AB,ki je najpogostejši vzrok demence. Seveda pa ne pomeni vsaka pozabljivost, da smo zboleli, popolnoma normalno je, da kdaj pozabimo kam smo kak predmet pospravili, kje smo parkirali ... O demenci govorimo takrat, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo vsakdanje življenje posameznika.

Demenca se sčasoma slabša, kajne? Napreduje ... Do kakšne meje? Gre za popolno nesposobnost za samostojno življenje, dejansko za vegetiranje?
Demenca je napredujoča bolezen, ki jo delimo na več stadijev.
V blagem začetnem stadiju bolezni bolnik potrebuje predvsem spodbudo in vodenje pri opravljanju različnih dnevnih aktivnosti. Gibanje je dobro, mišice so napete, nivo energije je še visok, lahko še bere,računa, načrtuje in ciljno deluje, besedni zaklad je še ohranjen. V ospredju so psihične spremembe, motnje vedenja in motnje spomina. Potrebuje veliko razumevanja,potrpljenja in varno okolje.
V zmernem stadiju bolezni bolnik že potrebuje veliko pomoči, ne zmore več ciljno delovati,poveča se potreba po gibanju, kar predstavlja večjo nevarnost padca. Pojavi se nočno tavanje in beganje ter nesmiselna dejanja. Bolnik pozablja nedavne dogodke, besedni zaklad je slabo ohranjen, besede začnejo nadomeščati gibi.
V končnem stadiju bolezni je bolnik v notranjem svetu, lastna pobuda je minimalna , delovanja skoraj ni, gibi so komaj zaznavni,bližnjih ne prepozna, občutkov, čustev ne kaže, energije skoraj ni. V tem stadiju bolnik poleg dobre nege (redno obračanje, nameščanje v stabilne položaje, nega in zaščita kože,...) potrebuje dotik, priznanje in skrb. Bolnik je popolnoma odvisen od pomoči svojcev oziroma negovalcev.

Pozdraviti je ni mogoče, kaj pa vsaj ustaviti, da ne napreduje oz. da napreduje počasneje?
Demenca je zaenkrat še neozdravljiva. Z zdravili lahko njen potek nekoliko upočasnimo in omilimo simptome, poseben poudarek pa moramo dati nefarmakološkemu zdravljenju, kjer gre predvsem za pozitiven odnos svojcev oziroma negovalcev,vsekakor pa moramo upoštevati temeljna načela nege dementnih :
- Upoštevaj celotno osebo (fiziološke potrebe,potrebe po varnosti,potrebe po pripadnosti in ljubezni,potrebe po spoštovanju,potrebe po samopotrjevanju )
- Vsakega dementnega obravnavaj individualno
- Upoštevaj biografijo ( človeka je potrebno obravnavati v kontekstu njegove življenjske zgodbe , poznavanje navad, ritualov,kaj rad je ,...)
- Kar zmorejo sami, naj opravijo sami pa čeprav zato potrebujejo veliko več časa
- Poudarjaj pozitivno
- Komuniciraj , dobra komunikacija z dementnimi mora upoštevati obe ravni komunikacije torej verbalno in neverbalno. Osebo vedno pokličite z njegovim imenom da pridobite pozornost. Uporabljajte običajne, kratke besede, govorite v enostavnih stavkih, govorite počasi, izognite se motečim dejavnikom (televizija, radio ). Vzpostavite očesni kontakt, uporabljajte govorico telesa brez pretiravanja. Pristop mora biti umirjen in prijazen, dotik nežen in obziren.
- Neguj vezi, potrebno je podpirati obstoječe vezi, da čim dlje prispevajo h kakovosti življenja
- Poskrbi za občutek pripadnosti, človek je vse življenje navajen da je del različnih skupin, zato je pomembno, da oseba z demenco dobi svoje mesto v neki socialni skupnosti
- Potrebno je poskrbeti za okolje v katerem se počutijo varne in sprejete
Enostavnega recepta za delo z dementnimi ni. Z demenco moramo živeti in vedno znova iskati možnosti za čim boljšo kakovost življenja in splošno dobro počutje tako negovalcev ( svojcev ) kot oseb z demenco.

Kakšna je vloga delovnega terapevta pri tem?
Vloga delovnega terapevta pri delu z dementnimi osebami je običajno svetovalna in edukacijska. Sodeluje pri pripravi programa za delo z dementnimi osebami in ga individualno prilagaja posamezniku z namenom ohranjanja čim večje samostojnosti. Pri tem je izrednega pomena dobro opazovanje, ker s tem ugotovi katere sposobnosti so pri posamezniku še ohranjene in na podlagi tega izbira aktivnosti, ki ga spodbujajo k čim večji samostojnosti pri skrbi zase in bližnjo okolico. Spodbuja rutino, ker se znotraj le te oboleli počuti bolj varno kar zagotavlja daljšo samostojnost. Kadar je potrebno prilagodi bivalno okolje. Znotraj programa se izvajajo gibalne aktivnosti( trening hoje,telovadba, sprehodi,ročne sptretnosti,...), trening dnevnih aktivnosti (oblačenje, osnovna osebna higiena, gospodinjska opravila,...), intelektualne aktivnosti ( vaje spomina,vaje orientacije,branje,pisanje,...), družabne aktivnosti ( ohranjanje socialnih stikov, družabne igre, vključevanje v različne krožke, obisk prireditev,...)

Demenca pa ne prizadene le osebo, temveč tudi njene svojce ... Kako naj le-ti ukrepajo, ko je znana diagnoza? Kako naj se na to pripravijo?
Demenca je bolezen, ki preko obolelega prizadene tudi njegove bližnje. Čeprav se zadnja leta o demenci veliko govori je še vedno slabo prepoznana, težave še vedno prehitro pripišemo starosti, pri demenci ne gre za normalne starostne spremembe. Svojci pogosto poiščejo pomoč ko je demenca že precej napredovala. Bogat vir informacij in pomoči je Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica ki ponuja skupine za samopomoč, svetovalni telefon in strokovno usposobljene svetovalke. Izvaja tudi usposabljanje za svojce »ne pozabi me » v okviru katerega svojci spoznajo bolezen, kako naj ravnajo z dementno osebo in kako preprečiti izgorelost pri skrbi zanje. Spominčica letos praznuje 20. Obletnico delovanja. 20. In 21. Oktobra bo v termah čatež potekala 9. Slovenska konferenca O DEMENCI,rdeča nit konference bo : OSEBAM Z DEMENCO IN NJIHOVIM SVOJCEM PRIJAZNA SKUPNOST

Kdaj je čas, ko mora oseba v dom za starostnike in potrebuje 24 urno oskrbo, nadzor? Kaj lahko dom za ostarele ponudi obolelemu, kar mu svojci ne morejo?
Kdaj je čas , ko mora oseba v dom je težko reči, v primerih ko ima doma dobro oblikovano socialno mrežo, kjer ne prihaja do izgorelosti negovalcev – svojcev, ko se mu lahko zagotavlja varno okolje kjer ne ogroža sebe in drugih, namestitev v dom ni potrebna. Uporabijo lahko tudi pomoč na domu, kjer negovalke poskrbijo za bolnika v času, ko so svojci v službi ali dnevno varstvo katero nudijo domovi za starejše in zagotovijo varno okolje v času, ko ni nikogar doma. Z napredovanjem bolezni pa postanejo težave in potrebe vedno večje, oboleli postane popolnoma odvisen od pomoči, takrat je potrebno tazmisliti o namestitvi v dom.

Kako bi opisali vaše delo in sodelovanje z dementnimi osebami?
Delo z dementnimi je lahko zelo stresno lahko pa tudi nagrajujoče, pomembno je da ne posplošujemo ampak se individualno prilagajamo vsakemu posamezniku, v veliko pomoč nam je poznavanje posameznikove življenjske zgodbe in dobro sodelovanje s svojci. Osebe z demenco nam lahko veliko dajo ,le vzeti moramo znati.

Še kakšen nasvet za svojce?
Uporabite informacije ,ki so vam na voljo( spominčica ), vključite se v skupine za samopomoč, obiščite konferenco. Ob sprejemu v dom ne bodite skopi z informacijami,prinesite stvari iz domačega okolja ,da bo prehod lažji.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

07.11.2019

Ležišče, ki prinaša zdravje in udobje

Poznate orgonite? Energijo, s katero je mogoče doseči tisto, kar v hitrem tempu življenja…
07.11.2019

Kako preprečiti poškodbe?

Pravijo, da nesreča čaka na vsakem koraku. Ne glede na naša leta, nas lahko doleti…
07.11.2019

Okužba, ki nas lahko stane življenja

Ko nekdo omeni sprehod po gozdu in prostranih travnikih, zveni idilično. Drevesne…
07.11.2019

Povečana prostata

Pri moških po 50. letu se pogosto pojavljajo težave, kot so oslabljeni curek pri…
05.11.2019

Bakterije, ki prinašajo zdravje

Kadar nekdo omeni bakterije, najprej pomislimo na bolezen. Toda bakterije niso vedno le…