Straniščna školjka - vaša prijateljica ali sovražnica?

Današnji način življenja, ko smo nenehno pod stresom, se premalo gibamo in jemo nezdravo, je kot nalašč za prebavne težave, kot so zgaga, spakovanje, napihnjenost, plini, bolečine v trebuhu in zaprtost. Pod drobnogled smo vzeli težavo, ki pesti kar 42 milijonov Američanov in 17 % Evropejcev – zaprtost. Le ta pogosteje prizadene ženske kot moške, v tretjem življenjskem obdobju pa ima tovrstne težave več kot polovica populacije. Več o zaprtosti nam je povedal Vid Vičič, prehranski strokovnjak.

Kaj se dogaja v črevesju, da prebava ni takšna kot bi želeli in nas doleti zaprtost?
Razlogov za zaprtost je veliko in pomembno je, da prepoznamo, kaj nam jo povzroča. Neustrezna prehrana; kadar pijemo premalo vode in pojemo premalo prehranske vlaknine, pogosto pride do zaprtosti. Sprememba okolja; po daljši vožnji z letalom ali že manjši spremembi okolja smo izpostavljeni stresu, posledica je, da se gibanje debelega črevesa upočasni, skozi črevo se vsrka več vode, posledič- no pa smo zaprti. Premalo gibanja; telesna aktivnost pospešuje gibanje črevesa, kar blagodejnovpliva na našo prebavo. Prav zato zaprtost pogosto opazimo pri telesno neaktivnih. Zadrževanje potrebe; zadrževanje je slaba navada, ki prav tako povzroča zaprtost. Starost; starejši kot smo, bolj se gibanje črevesa upočasni. Stranski učinki zdravil; gibanje črevesa upočasnijo na primer zdravila za nevtralizacijo želodčne kisline in opiati (metadon, morfij, tramadol).
Kako naj vemo, kdaj gre za resnejšo težavo in kdaj le za nevšečnost prehodnega značaja, za kar nam ni treba skrbeti?
Kadar se je zaprtje pojavilo na novo, torej prej niste imeli težav z zaprtjem ali imate ob tem simptome, kot so kri v blatu, bruhanje, izguba telesne teže in povišana telesna temperatura.
Kako lahko težave sami preprečimo, kaj lahko naredimo za preventivo?
Svetujem, da uživamo dovolj prehranske vlaknine in dovolj tekočine, poskrbimo za dovolj gibanja ter uporabimo prehranska dopolnila z laktulozo.
Kaj je laktuloza?
Pogosto tudi s spremembami življenjskega sloga ne uspemo popolnoma rešiti težav z zaprtostjo. Ena od rešitev za vzpostavitev ravnovesja v črevesju je snov, imenovana laktuloza. Ime spominja na mlečni sladkor laktozo. Tudi sicer laktulozo v zelo majhnih količinah najdemo v prekuhanem mleku. Kemijsko gre za sladkor, ki pa je neprebavljiv, zato pride v debelo črevo nespremenjen. Po principu osmoze povzroči prehod vode v črevo ter tako mehča blato in pospeši ter olajša praznjenje črevesja. Ne draži črevesa in ne povzroči krčev in bolečin.
Deluje tudi blagodejno na črevesno mikrobioto (mikrofloro) in pomaga vzpostaviti ravnovesje v črevesju. Odmerek 10 g laktuloze začne učinkovati po približno osmih urah, zato je najbolje, da ga zaužijete zvečer, pred spanjem. Tako lahko čez noč rešite težave z zaprtjem. Največja prednost laktuloze je, da deluje preko naravnih mehanizmov in ne poleni črevesa, zato laktulozo lahko za vzdrževanje normalne prebave uporabljate vsak dan, neomejeno dolgo. Prav tako jo lahko uporabljajo tudi otroci, nosečnice in doječe matere ter diabetiki, saj ne vpliva na krvni sladkor.
Katera so tista živila z veliko vlakninami, ki nam lahko koristijo pri prebavi?
S prehransko vlaknino so najbolj bogati pšenični in ovseni otrobi, ovseni kosmiči, polnozrnat kruh, zelenjava in sadje. Prehranska vlaknina ima številne pozitivne učinke, od pospeševanja prehajanja črevesne vsebine, preprečevanja pojava raka na debelem črevesju, zniževanja holesterola v krvi ter vpliva na manjše povišanje glukoze v krvi po zaužitju obroka. Za dobro prebavo so pšenični otrobi predvsem zaradi svoje grobe strukture najbolj učinkovit vir prehranske vlaknine.
Omenili ste, da je pitje tekočine, med drugim, ključnega pomena pri urejanju prebave oz. rednem izločanju ...
Kadar pijete premalo tekočine, telo poskuša pomanjkanje nadomestiti s pove- čanim vsrkavanjem vode iz črevesa. Črevesna vsebina vsebuje manj vode, zato se izsuši in počasneje potuje skozi prebavila, izločanje pa je lahko mučno in boleče. Pomembno je, da dnevno popijemo dva do tri litre tekočine (voda, nesladkan čaj), kadar je vroče ali pa ste telesno aktivni, pa še več. Brez zadostnega vnosa vode tudi prehranska vlaknina nima učinka.
Ali obstaja najboljši čas za opravljanje velike potrebe? In, kolikokrat na dan naj bi se človek povprečno znašel na straniščni školjki?
Nemogoče je določiti kolikokrat tedensko je še normalno odvajanje; nekateri iztrebljajo trikrat dnevno, nekateri pa samo trikrat tedensko. Oboje je lahko normalno, če ob tem nimate te- žav in slabega počutja. Če pa sicer vsakodnevno iztrebljanje spremlja mučno napenjanje in bolečine, potem to kljub pogostosti velja za zaprtje. Lahko se vam ob občutku potrebe ravno nekam mudi ali pa ne želite uporabiti javnih stranišč. Ker se črevesna vsebina dlje časa zadržuje v prebavilih, se vsrka več vode v telo, kar povzroči zaprtje. Pri obiskovanju wc školjke je najbolje vzpostaviti rutino, na katero se lahko naše telo navadi, najbolje je, da je to že zjutraj.
Včasih nam lahko pomaga že, če smo telesno aktivni, kajne?
Redna telesna dejavnost pospešuje tudi gibanje črevesa. Že daljši sprehod lahko zmanjša ali uredi težave.
Zakaj odsvetujete spodbujevalna odvajala?
Spodbujevalna odvajala, kot na primer čaji in izvlečki rastline sene (Senna alexandrina) so primerna samo za občasno uporabo, saj se sicer na njihovo uporabo črevo navadi, posledica je, da brez uporabe odvajal normalno odvajanje ni mogoče. Temu stanju rečemo »sindrom lenega črevesja« ali tudi odvisnost od odvajal. Tudi na videz nedolžni odvajalni čaji vsebujejo zdravilne učinkovine z močnim delovanjem. Za reševanje blažjih težav je običajno najprimernejše sredstvo laktuloza, saj jo lahko varno in brez skrbi uporabljamo tudi dolgoročno; mesece in leta.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

Default Image
09.12.2019

Zavarujte se pred zimo

Jesen in zima sta odličen čas, da okrepimo obrambne sposobnosti svojega organizma. Z…
09.12.2019

Prazniki brez slabe vesti

V veselem decembru se številnim pregreham skoraj ni mogoče izogniti. Zabave do jutranjih…
09.12.2019

Zdrave in trdne kosti

Ste vedeli, da ima odrasel človek okoli 208 kosti? Naš skelet ima pomembno vlogo, saj…
09.12.2019

MOTNJE DIHANJA V SPANJU

Samo smrčanje ni nič nenavadnega. Od 30-40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni…
06.12.2019

Jutro je, vi pa že utrujeni

V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno…