Kakšen zrak dihamo?

Kakovost zraka je pomemben okoljski vidik, saj onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi. V Sloveniji je bil pred desetletji največji problem žveplov dioksid. Tedaj so ravni presegale danes veljavne mejne vrednosti. Po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih, v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj sta v Sloveniji osrednja izziva čezmerne ravni delcev PM10 in ozona.

Vir: ARSO
Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v samem vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine. Visoki specifični izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Visoke ravni delcev v zraku so tudi posledica neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer so pogoste in izrazite temperaturne inverzije. Tedaj lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. S skladnostjo z letnimi mejnimi vrednostmi je v Sloveniji manj težav kot z dnevnimi mejnimi vrednostmi, ker so ravni delcev v topli polovici leta nizke zaradi boljše prevetrenosti, poleg tega pa so izpusti delcev izven kurilne sezone bistveno manjši. Čezmerna onesnaženost z delci v Sloveniji je predvsem posledica lokalnih izpustov in le v manjši meri prenosa onesnaževal v regionalnem merilu.

V zadnjih petih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju. Preseganj dopustnega števila dnevnih mejnih vrednosti nismo zabeležili na Primorskem, kjer je boljša prevetrenost kot v celinskem delu Slovenije, hkrati pa je potreba po ogrevanju manjša in zato manjši tudi izpusti malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb. Od merilnih mest na urbanih področjih celinskega dela Slovenije dopustnega števila preseganj nismo izmerili le na merilnem mestu Velenje. Tudi tam so meteorološke razmere neugodne, so pa zaradi razvitega sistema daljinskega ogrevanja, ki je nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb na tem območju, ravni delcev PM10 pod mejnimi vrednostmi. Letna mejna vrednost za delce PM10 je bila po letu 2008 prekoračena le na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je izpostavljeno izpustom prometa.

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi
Za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 je Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za mestne občine Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Načrti so usmerjeni predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa. Izdelana kvantitativna ocena vplivov na zdravje kaže, da bi se ob okvirni prepolovitvi ravni delcev v zraku na teh območjih, pričakovana življenjska doba podaljšala za pol do enega leta.

Ravni delcev PM10 so bile leta 2015 višje kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo preseženo na osmih merilnih mestih v urbanem okolju, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Največ 85 preseganj je bilo leta 2015 izmerjenih na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center, več od dopustnih 35 preseganj pa bilo izmerjeno tudi na postajah Celje Gaji (76 preseganj), Celje (70 preseganj), Zagorje (70 preseganj), Trbovlje (50 preseganj), Murska Sobota Rakičan (47preseganj), Ljubljana Bežigrad (43 preseganj) in Novo mesto (41 preseganj). Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2015 na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne vrednosti., čeprav se je povprečna letna koncentracija delcev PM10 na postaji Ljubljana Center zelo približala mejni vrednosti. Po letu 2002 je predvsem na urbanih lokacijah opazen trend zmanjševanja ravni, a hkrati izrazite medletne variacije zaradi različnih meteoroloških razmer posameznih let. Trend zmanjševanja ravni delcev pripisujemo predvsem zmanjšanju izpustov v industriji.

Za delce PM2,5 je določena le letna mejna vrednost, kar je ugodno glede na specifične nacionalne okoliščine Slovenije. V Sloveniji se z povišanimi ravnmi delcev srečujemo predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu 2015 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost za delci PM2,5 ni bila prekoračena.

Presežene kritične vrednosti
Onesnaženost z ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj z velikim vplivom čezmejnega transporta onesnaženosti. Podatki meritev kažejo, da je Slovenija ena izmed z ozonom bolj onesnaženih evropskih držav. Dopustno število prekoračitev ciljne maksimalne 8 urne koncentracije za zaščito zdravja je bilo v zadnjih letih preseženo skoraj na vseh merilnih mestih. Izjema so le merilna mesta pod neposrednim vplivom izpustov prometa, kjer so ravni na omejenem območju nižje. Ravno tako so na reprezentativnih merilnih mestih za zaščito vegetacije presežene tudi kritične vrednosti. Onesnaženost z ozonom je najvišja na Primorskem, ki je bolj pod vplivom čezmejnega transporta ozona in njegovih predhodnikov in ima ugodnejše meteorološke pogoje za tvorbo ozona. V povprečju pa so v Sloveniji najvišje izmerjene ravni ozona na merilnem mestu na Krvavcu, kar je značilno za postaje v visokogorju.

V letu 2015 so bile ravni ozona podobne kot v preteklih letih, a nekoliko višje kot leta 2014. Nekoliko višje ravni ozona kot v letu 2015 pripisujemo ugodnejšim meteorološkim pogojem za tvorbo ozona. Opozorilna urna vrednost je bila devetkrat prekoračena v Novi Gorici, štirikrat v Kopru in enkrat na Krvavcu.

Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je največja na merilnih mestih izpostavljenih cestnemu prometu, ki je največji vir dušikovih oksidov. Glede na skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid Slovenija spada med manj onesnažene države Evrope. Čezmerna onesnaženost je bolj izrazit problem večjih mest in aglomeracij. Dnevna mejna vrednost v Sloveniji v letu 2015 kot tudi v preteklih letih ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letna mejna vrednost po letu 2013 ni prekoračena tudi na z dušikovimi oksidi najbolj obremenjeni merilni postaji Ljubljana- Center.

Po onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav EU. Ravni so bistveno večje pozimi zaradi neugodnejših meteoroloških pogojev in izpustov malih kurilnih naprav. Ravni benzo(a)pirena v urbanem okolju (merilni mesti Ljubljana Biotehnična fakulteta in Maribor Center) sta bili v letu 2015 na nivoju ciljne vrednosti, ki pa ni bila presežena. Raven benzo(a)pirena na merilnem mestu Iskrba je bistveno nižja.
Ravni benzena, ogljikovega monoksida in težkih kovin so pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Povprečna letna raven benzena na merilnem mestu mestnega ozadja Ljubljana Bežigrad in na prometnem merilnem mestu Maribor Center je v letu 2015, kakor tudi v vseh drugih letih v nizu meritev, znašala manj kot tretjino mejne vrednosti. Najvišja izmerjena raven ogljikovega monoksida se na nobenem merilnem mestu ni niti približala mejni vrednosti. Nekoliko povišane so le ravni težkih kovin na merilnem mestu Žerjav v Mežiški dolini zaradi dolgoletnega pridobivanja svinca in njegove predelave, ki poteka še danes. Na merilnem mestu Žerjav je raven svinca v letu 2015 znašala le malo nad polovico mejne vrednosti, raven kadmija pa se je približala ciljni vrednosti. Na drugih merilnih mestih so ravni arzena, kadmija, niklja in svinca so močno pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi.

Škodljive snovi v tla in površinske vode se lahko vnašajo tudi s padavinami. Onesnaženost in kislost padavin v Sloveniji, ki je predvsem pokazatelj regionalne kakovosti zraka, je manjša, kot v povprečju v Evropi in kaže rahel trend izboljševanja.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

06.12.2019

Jutro je, vi pa že utrujeni

V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno…
05.12.2019

Zadostna hidracija je ključna za dobro zdravje

Kar tri četrtine ljudi je nenehno dehidriranih. Zaradi oslabljene zaznave žeje,…
03.12.2019

Bioterme Mala Nedelja

Sredi neokrnjene narave, ki je zanimiva in privlačna skozi vse leto, vas v svoj objem…
07.11.2019

V iskanju prave diagnoze ...

Grosupeljčan Rok Ljubič je bil povsem običajen najstnik. Poln energije in življenja je…
07.11.2019

Ležišče, ki prinaša zdravje in udobje

Poznate orgonite? Energijo, s katero je mogoče doseči tisto, kar v hitrem tempu življenja…