V Sloveniji je kar 200 tisoč naglušnih

Živimo v času, ko je zavedanje ljudi o vplivih raznih hrupov na naš sluh zelo nizko, zato se soočamo z dejstvom, da ima tudi vse več mladih težave s sluhom. Včasih je veljalo, da so najbolj prizadete skupine starostnikov, poslušanje glasbe iz predvajalnikov, obiski koncertov in številni drugi hrupi v okolju, ki so posledica sodobnega in hitrega načina življenja, pa močno vplivajo tudi na težave s sluhom pri mladih,« pravi Branko Dragan, direktor družbe Neuroth v Sloveniji. 

Ljudje smo vsak dan izpostavljeni hrupu, ki je en najpogostejših dejavnikov tveganja pri delu. Hrup je vsak zvok, ki zbuja nemir, ki moti človeka pri delu ali v prostem času, ter škoduje njegovemu zdravju ali počutju. Za nekoga je tako lahko rock glasba prijeten zvok, medtem ko je za nekoga drugega neprijeten hrup. Zavedati se moramo, da je hrup nevaren za sluh sploh, če mu je oseba dolgo in pogosto izpostavljena. Pri hrupu ni pomembna le glasnost zvoka, saj so škodljivi vplivi hrupa na človeka odvisni od ravni hrupa, njegove vrste - ali je trajen, spremenljiv, impulzen -, frekvence, trajanja izpostavljenosti, oddaljenosti človeka od vira hrupa, značilnosti okolja, v katerem se hrup širi, dejavnosti, ki jih človek izvaja. Po predpisih Evropske unije hrup v industriji ne sme presegati ravni 85 decibelov.

 

Vse več naglušnosti bo pri mladih 
Kljub izjemnemu napredku ter velikim prizadevanjem ponudnikov slušnih pripomočkov in medicinske stroke je število naglušnih oseb v Sloveniji, ki se še vedno ne zaveda problema naglušnosti, veliko. »Če je v Sloveniji okoli 200 tisoč naglušnih ljudi, jih po nekaterih ocenah le 50 do 70 tisoč nosi slušni aparat. Naglušnost pa ni le posledica staranja, saj prizadene tudi otroke in mladostnike. Približno eden od dvatisočih otrok se v Sloveniji rodi z okvaro sluha, zaradi novih trendov in načina življenja, pa se bo v prihodnje s težavami sluha soočalo vse več mladih.

 

Preverite, ali ste naglušni! 
Glavna znamenja, ki kažejo na težave s sluhom so občutek, da drugi ljudje okoli nas momljajo oziroma ne govorijo razločno, slabo slišimo zvoke z visokimi toni, slabo razlikujemo med besedami, ki vsebujejo soglasnike c, č, f, h, s, š, občutimo zvonjenje ali piskanje v ušesih takoj po izpostavljenosti hrupu, se ne smejimo šalam, ker jih ne slišimo, sogovornika moramo gledati v usta, da ga razumemo, v prostoru pa proti volji drugih povečujemo glasnost radia ali televizorja,« še dodaja Dragan.

POUDAREK:
Po predpisih Evropske unije hrup v industriji ne sme presegati ravni 85 decibelov.

Veronika Bilban

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

24.03.2020

Nekaj enostavnih nasvetov za obrambo proti korona virusu

Besedna zveza, ki je v zadnjih tednih preplavila prav vse komunikacijske kanale in se…
21.03.2020

Kožni rak

Poznamo več vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo po izgledu, hitrosti rasti,…
16.03.2020

Dober spanec za boljše rezultate

V marcu, natančneje 16. v mesecu, obeležujemo svetovni dan spanja. Kako zelo je pomemben…
16.03.2020

Qapla – specializirana krema za suho kožo

Kot farmacevtki pozivava k redni uporabi razkužila in ustreznemu čiščenju rok. Razkužilo…
15.03.2020

Hormoni in hujšanje

Ženske danes v želji, da bi shujšale poskušamo različne diete, ki so bolj ali manj…