Bolezen prihodnosti

 

Sladkorna bolezen
Bolezen prihodnosti

Pojavnost sladkorne bolezni se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja s premalo gibanja, preveč nezdrave hrane in (pre)pogostemu izpostavljanju stresu. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima sladkorno bolezen okoli 6,4 % odraslih po svetu. Napoveduje tudi, da se bo število do leta 2030 povečalo in preseglo 430 milijonov, kar pomeni, da bo prizadet eden od 20 odraslih. O resnosti bolezni nam je nekaj več povedala Maja Navodnik - Preložnik, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje.
PETRA MAUER


Kdaj sploh govorimo o sladkorni bolezni oz. sladkornem diabetesu?
Sladkorna bolezen je stanje, ko je nivo sladkorja v krvi na tešče 7 in 11,1 pri naključnem merjenju, se pravi kadarkoli - na primer po obroku.
V kakšni povezavi sta glukoza in inzulin ter kakšno nalogo imata v našem telesu?
Glukoza je osnovni vir energije v telesu, ki jo porabljajo vse celice v telesu, da ta lahko normalno deluje. Možganske celice so na primer edine, ki za tvorbo energije uporabljajo izključno glukozo, ostale pa še maščobne kisline in amino kisline. Inzulin pa je hormon, ki uravnava metabolizem glukloze, povzroči občutljivost celic, da prevzamejo glukozo iz krvi in da se porabi v celicah perifernih tkiv.
Poznamo sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2. Kakšna je razlika?
Pri tipu 1 gre za izključno zmanjšanje delovanja trebušne slinavke zaradi primarne okvare njenih beta celic ali za prisotnost protiteles proti telesu lastnemu inzulinu. Pri tipu 2, ki je pogostejša oblika, pa gre za slabši odziv perifernih tkiv na inzulin, zaradi tega je slabši prevzem glukoze iz krvi v celice, čemur rečemo inzulinska rezistenca, paradoksno kljub višjemu krvnemu sladkorju le ta še dodatno zaradi inzulinske rezistence nastaja v jetrih. Po povprečno petnajstih ali dvajsetih letih pa tudi pri tipu 2 sladkorne bolezni pride do popolne odpovedi beta celic trebušne slinavke. Za oba tipa sladkorne bolezni je torej značilna trajno povišana raven krvnega sladkorja (hiperglikemija), ki je torej posledica nezadostnega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega
Kaj pa nosečniška sladkorna bolezen oz. t. i. gestacijski diabetes?
V času nosečnosti so meje glikemije bolj stroge, in sicer zaradi vpliva na rast otroka. Pri visoki vrednosti sladkorja v krvi lahko pride do povečanega otroka ali makrosomije, zato so se v zadnjih letih poostrila merila za diagnozo gestacijskega diabetesa. Potrdimo ga z glukozo 5,1 mmol/l in več na tešče ter s testom obremenitve z glukozo, kjer zadostuje vrednost 10,0 po 60 minutah ali 6,8 po 120 minutah.
Nosečniška sladkorna bolezen po porodu izzveni, kajne?
Običajno da, čeprav gestacijski diabetes lahko nakazuje na to, da se bo pri tej osebi v kasnejšem obdobju, najpogosteje po 50. letu pojavila sladkorna bolezen tipa 2.
Je res, da sladkorna bolezen ne nastane zato, ker jemo preveč sladkih dobrot, ampak šele ko sladkorno bolezen dobimo, moramo paziti na to, kaj pojemo?
Tako je. S tem, da je res, da lahko nekdo, ki ima predispozicijo za sladkorno bolezen oz. že ima začetne motnje metabolizma glukoze s pravilno izbiro hrane prepreči višje vrednosti in napredovanje bolezni. Te mejne oblike motnja metabolizma glukoze imenujemo mejna bazalna glikemija (na tešče krvni sladkor 6,1 ali več) ali motena toleranca za glukozo (po obroku nad 7,8).
Na kaj moramo biti pozorni, če se sprašujemo ali smo eni izmed tistih, ki imamo sladkorno? Kateri so njeni pokazatelji?
V začetni fazi sladkorna bolezen ne kaže nobenih znakov. To, da hodimo pogosto na vodo ali smo močno žejni, sta že znaka pri visokih sladkorjih, medtem ko pri mejni glikemiji teh znakov še ni. Preverimo lahko le tako, da si izmerimo sladkor pri zdravniku ali na napravi – glukometru. Za postavitev diagnoze pa je vedno potrebno dobiti še laboratorijsko potrditev.
Drugače je pri tipu 1 sladkorne bolezni, ki je bolj značilen za otroke in mlade odrasle, ki ima bolj buren začetek s hujšanjem, žejo, pogostim odvajanjem urina, tudi ponoču.
Na kakšen način je mogoče zdravljenje sladkorne bolezni? Včasih stroga dieta ni dovolj ...
Pri tipu 1 takoj po odkritju predpišemo inzulin, sicer pa priporočamo najprej dieto, potem, če je potrebno dajemo zdravila za zniževanje inzulinske rezistence – metformin, ki ga lahko kombiniramo z zdravili, ki pomagajo pri izločanju lastnega inzulina (sulfonilsečnine), v zadnjem času pa tudi z novo skupino zdravil, ki vplivajo na inkretinski sistem.
Nekateri pravijo, cimet, cink in krom pomagajo pri uravnavanju sladkorja v krvi ...
Dejstvo je, da cinka in kroma lahko primanjkuje pri sladkornih bolnikih. Cink je pomemben za delovanje inzulina, vpliva na njegovo sintezo, krom naj bi vplival na inzulinsko rezistenco, prav tako se ve za cimet, da znižuje nivo sladkorja v krvi. Tudi jabolčni kis in zelje, delali so tudi študije z mangom ...
Kako lahko poskrbimo za preventivo?
Že otroke učimo zdravega načina življenja. Pomembna je zdrava prehrana z malo maščob in malo enostavnih ogljikovih hidratov ter veliko vlaknin. Vsekakor pa se je treba veliko gibati, izogibati stresu in podobno, kar upočasni ali pripomore k preprečitvi razvoja sladkorne bolezni.
Znano je, da zaradi sladkorne bolezni ljudje oslepijo, ostanejo brez noge ... Treba jo je torej jemati resno, kajne?
Seveda, saj imajo dolgi kronični zapleti za posledico vse to, kar ste našteli, poleg tega lahko pride do odpovedi ledvic, bolezni srca in ožilja ... Bolezen je treba že od začetka jemati resno, saj zaradi povišanega sladkorja v krvi potekajo škodljivi vplivi na celotni endotelni sistem v telesu, kar se kaže z okvaro omenjenih tarčnih organov.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

18.10.2019

Visoka smrtnost zaradi raka želodca

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na…
17.10.2019

Svetovni dan osteoporoze

Danes, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze – skeletne bolezni, s katero se…
16.10.2019

Nosečke na potovanju

Zagotovo se boste v 9 mesečni nosečnosti vsaj enkrat odpravili na kakšno potovanje. In le…
14.10.2019

KAJ JE ZOBNI VSADEK?

Zobni vsadek ali implantat je nadomestek zobne korenine, večinoma izdelan iz telesu…
14.10.2019

Nepredvideni stroški pri zdravniku

Nepredvideni stroški pri zdravnikuNe glede na naša leta, nas lahko doletita bolezen ali…