Brati ali ne brati?

To skorajda retorično vprašanje si zastavljamo ljudje vseh generacij. Otroci velikokrat berejo knjige zgolj zato, ker tako veleva učni načrt, dejstvo pa je, da bralno kondicijo in ljubezen do knjig vzgojimo že v ranem otroštvu. Prav tako neizpodbitno dejstvo pa je tudi, da ima branje veliko pozitivnih učinkov na nas in naše vsakodnevno življenje, ne glede na to, ali smo stari sedem ali sedeminsedemdeset let.

 

Tia Kemperle

 

 

Z branjem knjig začnemo že zelo zgodaj. Sprva poslušanje, kasneje pa branje otroku pomenita tudi prvi stik z jezikom, obenem pa se uči pravil uporabe jezika, v katerem mu beremo. Vsi, ki ste kadarkoli svojim otrokom, vnukom ali nečakom prebrali kako pravljico, veste tudi, kako se malčkom zasvetijo oči ob zgodbah iz drugih krajev in časov. V glavah napletajo svoje scenarije in si po svoje predstavljajo zmaja in dečka, ki ga je ukrotil. Seveda jih njihova fantazija tako še lažje ponese v sanjski svet. Ne glede na to, da nam knjige na začetku našega življenja berejo drugi, pa se verjetno skoraj vsi spomnimo svoje prve knjige iz šolske knjižnice, ki smo jo sami izbrali in jo prebrali na mah. Baletni copati denimo imajo v mojem srcu še vedno posebno mesto.

Ko odrastemo, se naše navdušenje ob branju ne razlikuje bistveno od tistega pristnega otroškega, se pa srečujemo z drugačno literaturo in z branjem, ki je nekoliko bolj ciljno usmerjeno. Beremo kriminalke, da si popestrimo nekoliko bolj dolgočasen dan, prebiramo časopise, da smo na tekočem z dogajanjem po svetu, listamo po kuharskih knjigah, ker iščemo ideje za jutrišnje kosilo, ali pa vzamemo v roke kakšno bolj romantično knjigo, ker potrebujemo nežnejšo besedo.

Branje pa ima tudi nekoliko globlji pomen kot samo listanje in prebiranje natipkanih ali ročno napisanih besed. Z branjem ostajamo zavestni, bolj mirni, predvsem pa branje pomeni trening naših možganov. Tako kot telo potrebuje rekreacijo na svežem zraku, tek, hojo, plavanje, tako naši možgani in um potrebujejo knjige za dobro delovanje in vzdrževanje mentalne kondicije.

Kakšni pa so učinki branja?

Branje vzpodbuja domišljijo. Preprosto. Ko beremo besedilo, v katerem pisatelj opisuje neko pokrajino, se v naših mislih podobe tega kraja kar same rišejo po straneh knjige. Pričaramo si lahko neverjetno slikovito deželo, ki je samo naša. Sami postanemo režiserji zgodbe.

Branje širi obzorja. Ponese nas lahko v pragozd južne Amerike h plemenom ob Amazonki, ali pa v druge vrste džunglo, urbano in neusmiljeno. Beremo lahko o različnih ljudeh in njihovih navadah, o različnih kulturah in posebnostih, s katerimi se ponašajo. Skozi knjige spoznamo različne poklice, hrano in nenazadnje celo slavne osebe, ki nas navdihujejo. Izbira je neomejena.

Spoznavamo sebe. Hote ali nehote ob branju razmišljamo o sebi in o svojem položaju v svetu. Medtem pa lahko v čtivu najdemo tudi delček sebe, ki je bil morebiti dolgo skrit ali pa zgolj pozabljen. Skozi branje lahko spoznamo, kaj si resnično želimo.

Branje pomirja. Če zvečer težko zaspite, vzemite v roke kakšno knjigo. Takšna navada lahko postane neke vrste meditacija pred spanjem. Naj vas opozorimo, da branje razburljive knjige lahko privede do efekta, ki bi mu lahko rekli »leteči čas«, saj se kazalci prehitro obrnejo do poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih ur. Za večerno branje je torej priporočljiva izbira česa bolj umirjenega, romantičnega ali pa mogoče dolgočasnega. Po slednjem vam »zimski spanec« ne uide.

Branje spodbuja delovanje naših možganov. Med branjem se v naših možganih izvajajo kompleksni procesi (razmišljanje, sklepanje, računanje, povezovanje, spominjanje…), ki privedejo do njihovega tako imenovanega »kodranja«. Sicer izobraževanje ali samo branje ne vplivata na moč trajne vaših možganov, nedvomno pa vplivata na vaš oster um in zmožnost hitrega razmišljanja.

Če nič drugega, je naš »tihi« sogovornik mnogokrat naša edina opora v tem norem svetu. Lahko nas razveseli, spravi v jok, privede do nekontroliranega smeha ali nam pokaže pravo pot. Lahko nam tudi postreže z nasvetom, ki nam nekoč reši življenje. Kdo ve? Mogoče kakšnega od teh nasvetov najdete prav na straneh našega mesečnika.

Namig poletja

Ugasnite računalnik, telefon in televizijo ter v roke vzemite svojo najljubšo knjigo ali tisto, ki jo že dolgo želite prebrati. Pojdite v bližnji gozd ali v park, usedite pod krošnjo drevesa in preberite nekaj poglavij. Vaše telo in vaše srce vam bosta hvaležna.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

15.09.2020

Ko spomin začne močno pešati ...

Demenca je bolezen, ki običajno prizadene starejše. Posledice so lahko precej hude in…
11.09.2020

Glavoboli – kaj hitro pomaga in kako jih preprečite

Predvsem ženske imajo težave z glavoboli – pri vsaki drugi so skoraj reden pojav.…
04.09.2020

Hladno stiskana hrana za pse

Vsi pasji skrbniki si za svojega kosmatinca želimo le najboljše, zato je najbolj pomembna…
28.08.2020

Kožni rak

Poznamo več vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo po izgledu, hitrosti rasti,…
27.08.2020

8 Pogostih znakov, da je naš krvni sladkor previsok

Krvni sladkor je glukoza, ki je v krvi. Normalna raven glukoze v krvi je med 4,0 in 6,1…