Utrujeni ali dehidrirani

Utrujenost je posledica velike količine dobro opravljenega dela. Nič nenavadnega, da se po osem ali več urnem delavniku s komaj še kaj energije odpravimo domov. Morda pa ni krivo samo delo. Utrujenost in zaspanost sta namreč eden od možnih simptomov mile dehidracije.

Anita Kos, dipl.dietet., strokovna sodelavka Športne unije Slovenije

Voda je glavni sestavni del našega telesa, saj predstavlja okrog 60 odstotkov celotne telesne mase. Voda je tudi hranilo, ki ga naše telo potrebuje v največjih količinah in brez katerega lahko preživi le nekaj dni. Dnevne izgube telesne vode znašajo približno 2,5 litra. Izgublja se preko urina, kože, z dihanjem in blatom. Da lahko ohranjamo ravnovesje telesnih tekočih in s tem zdravje in dobro delovanje, pa je potrebno izgubljeno količino telesne tekočine tudi nadomestiti – z uživanjem hrane in napitkov.

Približno 20 odstotkov tekočine zaužijemo s hrano, saj tudi ta v sebi skriva nekaj vode. Preostalih 80 odstotkov tekočine zaužijemo z napitki in uživanjem čiste vode. Po ocenah ta predstavlja približno polovico vse skupaj zaužite vode. Deleži se seveda lahko nekoliko spreminjajo glede na naš način prehranjevanja.

Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) naj bi zdrav moški oziroma ženska v zmernem temperaturnem okolju ter pri zmerni telesni aktivnosti dnevno zaužila 2,5 oziroma 2 litra vode. Priporočene količine se nanašajo na skupen vnos vode, torej vodo, ki jo zaužijemo z vso dnevno hrano, napitki in samo vodo. Potrebno je omeniti, da je to samo vodilo, saj nekateri posamezniki lahko potrebujejo večjo ali manjšo količino vode od priporočene, potrebe pa se lahko dodatno spremenijo tudi glede na težavnost telesnega napora in okoljske razmere, kot sta temperatura in relativna vlažnost zraka.

Ne ignorirajte občutka žeje
Telesni signal za vnos tekočine je občutek žeje. Žal ta občutek s starostjo peša, oslabi pa tudi, če ga, iz kakršnihkoli razlogov že, ignoriramo. Dologtrajno zatiranje občutka žeje vodi v slabo sposobnost zazanavanja žeje in posledično lahko nekateri posamezniki dolgotrajno vzdržujejo milo dehidracijo.
Razlogov za ignoriranje občutka žeje je več. Nekateri preprosto ne marajo vode, drugi se želijo izogniti nepotrebnim odhodom na toaleto, včasih te možnosti tudi ni ali pa obiski toalete niso zaželeni, kar se pogosto dogaja tudi na delovnem mestu. Delovna naglica pa je kriva, da na žejo lahko tudi preprosto pozabimo.

Posledica nezadostnega nadomeščanja telesne tekočine seveda ni samo žeja. Kot smo omenili že na začetku, je prav utrujenost eden od simptomov pomanjkanja telesne tekočine, kot imenujemo dehidracijo. Da ta negativno vpliva na telesne zmogljivosti, dobro vedo športniki, vendar bi se morali zavedati, da dehidracija nasploh negativno vpliva na delovno zmogljivost, tako mentalno kot telesno.
Možgani so še posebej občutljivi na spremembe v ravnovesju telesnih tekočin. Dobra hidracija je namreč pomembna za dobro preskrbo možganskih celic s kisikom in hranili, ki do njih prihajajo po krvi. Če te ni dovolj, se posledice lahko odražajo na poslabšani mentalni zmogljivosti, torej slabši koncentraciji, povečani zaspanosti in poslabšanemu kratkotrajnemu spominu, kar pušča posledice tudi na splošni delovni storilnosti, kakovosti dela, ki ga opravljamo, posledično pa tudi varnosti nas in naših sodelavcev. Zaradi pomanjkanja tekočine smo lahko tudi nemirni in razdražljivi, lahko se pojavi tudi glavobol.
Zmožnost koncentracije lahko poslabša že mila dehidracija, ki predstavlja 1-2 odstotno izgubo telesne mase, torej nekje 6-12 decilitrov vode. To je tudi stopnja dehidracije, ko se običajno pojavi občutek žeje. S stopnjevanjem dehidracije pa se seveda negativni učinki samo povečujejo.

V vsakdanjem življenju nam lahko o ustreznosti naše hidracije veliko pove prav obiskovanje toalete. Pogostost obiskov, količina in barva urina lahko zadovoljivo govorijo o hidraciji. Pri tem je majhna količina temno obarvanega urina znak, da je bilo uživanje vode nezadostno.

Preženimo utrujenost
Kot je bilo že omenjeno, na potrebe po tekočini močno vplivajo tudi telesna aktivnost in temperatura, kar določa tudi potrebe po tekočini na delovnemu mestu. Težko fizično delo, še posebno v toplejšem okolju, poveča znojenje in potrebe po vodi. Prav tako delo v klimatiziranih prostorih pospeši izhlapevanje vode s kože in izdihanega zraka, zato so izgube vode tudi v tem primeru večje, posledično pa tudi potreba po uživanju tekočine.
V skrbi za dobro hidracijo je najbolje, če z uživanjem tekočin začnemo že takoj zjutraj in vzdržujemo vnos manjših količin tekočine (okrog 250 ml) tekom celega dneva. Najprimernejša je navada voda, mineralne vode, nesladkani sadni in zeliščni čaji ter razredčeni sadni in zelenjavni sokovi. Tako bomo organizem oskrbovali s potrebno vodo, ne pa manj potrebnimi sladkorji, ki se nahajajo v gaziranih in sadnih pijačah, ali povsem nepotrebnim alkoholom v alkoholnih pijačah.

Glede na to, da na delovnem mestu preživimo kar tretjino dneva, bomo z večjo skrbjo za uživanje tekočine morda na koncu ugotovili, da utrujenost kljub dobremu delu na koncu ni tako velika.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

07.11.2019

Kako preprečiti poškodbe?

Pravijo, da nesreča čaka na vsakem koraku. Ne glede na naša leta, nas lahko doleti…
07.11.2019

Okužba, ki nas lahko stane življenja

Ko nekdo omeni sprehod po gozdu in prostranih travnikih, zveni idilično. Drevesne…
07.11.2019

Povečana prostata

Pri moških po 50. letu se pogosto pojavljajo težave, kot so oslabljeni curek pri…
05.11.2019

Bakterije, ki prinašajo zdravje

Kadar nekdo omeni bakterije, najprej pomislimo na bolezen. Toda bakterije niso vedno le…
23.10.2019

Jutranji rituali za lepši dan

Čeprav so temperature trenutno precej pomladne, na trenutke celo poletne, pa smo v…