Najbolj kariogena hrana so ogljikovi hidrati

Pravilna in nepravilna prehrana vplivata na oralno zdravje, na prisotnost ali odsotnost parodontalne bolezni, na bolezni ustne sluznice, na razvojne defekte sklenine in pojavnost kariesa ter prisotnost erozij ob zobnih vratovih. Ustne bolezni vplivajo torej na slabšo kvaliteto življenja, na sistemsko zdravje, sposobnost prehranjevanja in povzročajo bolečine. Slaba estetika zob ima negativen vpliv tudi na samozavest.

Mojca Koželj, dr. dent. med.

Na zdravje zob, obzobnih tkiv in ustne sluznice vplivajo različni dejavniki. Poleg genetike je pomembna higiena ustne votline, prisotnost bakterij ter prehrana. Po učinku, ki ga ima hrana na zdravje zob, govorimo o njenem kariogenem potencialu, potencialu za nastanek kariesa. Skoraj vsa hrana je kariogena, vendar pa določena vrsta hrane deluje antikariogeno, ker zavira metabolizem bakterij. Izguba zob zmanjša možnost kakovostnega prehranjevanja ter s tem še dodatno vpliva na slabo sistemsko in ustno zdravje. Izguba zob pa ne vpliva samo na slabše žvečenje, ampak tudi na slabšo izgovorjavo ter izgled obraza, saj zobje podpirajo ustnico in naredijo profil obraza. Brez njih ustnica upade, dobimo starikav izgled.

Sladkorji in škrobna živila so najbolj kariogena hrana

Najbolj kariogena hrana so ogljikovi hidrati. Ker pa ogljikovi hidrati predstavljajo vsaj polovico prehrane, je zelo pomembno, katera med njimi jemo ter kako pogosto. Med najbolj kariogene spadajo enostavni sladkorji - namizni sladkor, sladkarije - in škrobna živila - kruh, piškoti, biskvit, testenine ter riž. Ta živila so zelo lepljiva, začnejo se razgrajevati že v ustni votlini in so glavna hrana bakterijam. Bakterije ogljikove hidrate pretvarjajo v organske kisline, katere topijo sklenino zob. V demineralizirano sklenino nato prodirajo bakterije, napadejo dentin in prodirajo do zobnega živca. Sladkor vsebujejo tudi gazirane pijače in sadni sokovi, zato zvečer in ponoči ne pijmo drugega kot vodo. Pri malih otrocih je zelo pomembno, da potem ko jim pred spanjem umijemo zobe, v steklenički ni sladkanega čaja, mleka ali sadnih sokov. Poleg stalne prisotnosti sladkorja na ta način, je ponoči izločanje sline manjše in je to najhitrejša pot za razvoj kariesa pri majhnih otrocih; pravijo mu tudi steklenični karies.

Medzobni prostori in grizne ploskve so najbolj ogroženi

Kljub temu, da ima enostavni sladkor visok kariogen potencial, pa se v ustih ne zadržuje zelo dolgo, saj po 20 do 30 minutah začne slina nevtralizirati kisline, ki nastanejo kot produkt razgradnje sladkorja. Zato so škrobna živila bolj kariogena, saj so prisotna v ustni votlini dalj časa. Njihov čas razgradnje je sicer daljši, vendar pa maltoza, ki je produkt razgradnje škrobnih živil, topi sklenino hitreje. Najbolj so ogroženi medzobni prostori in vdolbine na griznih površinah zob, saj tam slina težje pride zraven. Zaradi visokega kariogenega potenciala teh živil, je potrebno omejiti njihovo količino v prehrani, predvsem pa paziti, da vmesni obroki vsebujejo čim manj teh živil.

Hrana z nizkim kariogenim potencialom ali kariostatična hrana

Vsi ogljikovi hidrati niso enako nevarni za nastanek kariesa. Surova zelenjava in sadje imajo nizek kariogeni potencial, saj vsebujejo nefermentirajoče sladkorje, ki jih bakterije težje razgradijo, poleg tega vsebujejo vlaknine, ki pomagajo »čistiti« zobe. »Čeprav sadje vsebuje veliko sladkorja, ima kljub temu nizek kariogeni potencial, saj vsebuje tudi veliko vode in citronske kisline, ki stimulira izločanje sline, našega naravnega čistilca zob. Ta pa preprečuje dolgo zadrževanje sladkorja na zobeh. Enako vlogo pri spodbujanju izločanja sline ima tudi sir, polnozrnata hrana in oreščki. Pomembno je pravilno kombiniranje hrane s kariogenim učinkom z antikariogeno hrano. Uživanje sira, oreščkov, sadja in surove zelenjave med obroki znižuje kariogenost tudi drugi hrani, najbolje pa je, če obrok zaključimo z enim od teh živil,« svetuje sogovornica.

Umetna sladila delujejo zaviralno na kariogene bakterije

Snovi, ki so izrazito antikariogene, so po kemični sestavi alkoholni sladkorji. Uporabljajo se kot umetna sladila za nadomestek sladkorja. Zaradi njihove sladilne moči, ki je v primerjavi z belim sladkorjem večja in majhne energijske vrednosti, njihova uporaba v prehrambni industriji narašča. Primer so žvečilni gumiji brez sladkorja, sirupi brez sladkorja, jogurti, pijače, tekoča zdravila in diabetična živila. Prisotni so tudi v zobnih pastah, ustnih vodah in gelih. V naravni obliki jih je največ v vlaknih zelenjave in sadja in sicer v jagodičevju, slivah, gobah, lupini koruze in ovsu. Večina bakterij v ustni votlini teh snovi ne more razgraditi, poleg tega glavna predstavnika ksilitol in sorbitol znižujeta količino bakterije Streptoccocus mutans, glavne bakterije, odgovorne za nastanek kariesa. Njihova prisotnost znižuje tudi presnovo drugih sladkorjev in s tem nastanek kislin. Sta torej hkrati ne-kariogena in anti-kariogena. V večjih količinah pa ksilitol in sorbitol delujeta kot odvajalo, povzročata drisko in prebavne motnje; takrat, ko ju zaužijemo več kot 30 do 40 gramov na dan.

Erozije zob kot posledica hrane

Erozije so razjede na zobnih vratovih (del zoba ob dlesni), ki nastanejo zaradi kislin, ki niso produkt bakterij. Za njihov nastanek so predvsem pomembni sadni sokovi, sadje, predvsem limona in pomaranča, kis, jagodičevje in brezalkoholne pijače. Zaradi pretiravanja z zdravim načinom življenja na nepravilen način, to je velika količina agrumov (pomaranč, grenivk, naravnih sokov iz pomaranč, grenivk, limone), velike količine čajev, ki imajo nizek pH in so močne kisline (zeleni čaji, s katerimi ljudje pretiravajo zaradi učinka na zgubljanje telesne teže), so erozije vedno pogostejše. V začetku je moteče, ker povzročajo preobčutljive zobne vratove, z napredovanjem erozije v globino do dentina, pa je s tem zob bolj izpostavljen tudi kariesu. Zelo pomembno je vedeti, da naj med zaužitjem kislih snovi (tudi čaja, jabolka) in ščetkanjem zob mine vsaj pol ure, še bolje pa ena ura. S ščetkanjem namreč odstranimo zaščitno kožico na zobeh za nekaj časa in takrat so zobje bolj izpostavljeni kislinam v hrani.

 Zanimivosti

  • V Sloveniji se giba poraba sladkorja na okoli 30 kilogramov na prebivalca letno. Sladkor je prisoten tudi v zdravilih, predvsem v zdravilih za otroke.
  • Ksilitol, umetno sladilo, je lahko smrten za pse, pri ljudeh deluje kot laksativ oziroma odvajalo v velikih količinah. Pri psih pa že majhne količine ksilitola povzročijo hiter upad krvnega pritiska, zastoj dihanja, krče in smrt. Zastrupitev psa s ksilitolom nastopi takoj do 12 ur po zaužitju ksilitola.
  • Najvišji kariogeni potencial ima sladkor, pomarančni sok, kandirano suho sadje, polnozrnati kruh, kruh iz kvašenega testa ter biskvit.

Mojca Koželj, dr. dent. med.: "Zaradi pretiravanja z zdravim načinom življenja na nepravilen način, kamor sodi tudi prevelika količina popitega pomarančnega soka, so erozije zob vedno pogostejše."

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

06.12.2019

Jutro je, vi pa že utrujeni

V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno…
05.12.2019

Zadostna hidracija je ključna za dobro zdravje

Kar tri četrtine ljudi je nenehno dehidriranih. Zaradi oslabljene zaznave žeje,…
03.12.2019

Bioterme Mala Nedelja

Sredi neokrnjene narave, ki je zanimiva in privlačna skozi vse leto, vas v svoj objem…
07.11.2019

V iskanju prave diagnoze ...

Grosupeljčan Rok Ljubič je bil povsem običajen najstnik. Poln energije in življenja je…
07.11.2019

Ležišče, ki prinaša zdravje in udobje

Poznate orgonite? Energijo, s katero je mogoče doseči tisto, kar v hitrem tempu življenja…